Gostje s posebnimi potrebami

Kako postreči gosta, ki je gluh, z motnjami v izražanju ali pri prehranjevanju? Da bi se v Sloveniji enako dobro počutili tudi gostje s posebnimi potrebami, si ta znanja nabirajo tudi študentje VŠGT Bled.

Med osebe s posebnimi potrebami prištevamo osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, osebe z govornimi motnjami, gibalno ovirane, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na določenih področjih učenja in osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo izvajanje programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene vzgojno izobraževalne programe oziroma posebne programe.

Njihovo vsakdanje življenje, tudi ko so gostje ali turisti na potovanju, vključuje veliko število različnih postopkov in medicinsko tehnične pripomočke za lajšanje življenja in vključevanje v normalno življenjsko okolje ter občasno dodatno varstvo in pomoč tretje osebe. Eno izmed pomembnejših področij je organiziranje posebne vrste prehrane, kjer se morajo izvajalci seveda prilagoditi specialnim potrebam gostov oz. turistov.

Nekaj posebnih znanj lahko študenti kot bodoči zaposleni v strežbi, kuhinji ... pridobijo tudi na Višji šoli za gostinstvo in turizem Bled. Poleg teoretičnih vsebin so v okviru predmeta Osnove strežbe in Osnove kuharstva z gastronomijo organizirali Cocktail party za gojence CUDV Matevž Langus iz Radovljice.

Namen prireditve je bil zaključek šolskega leta, pripravljena je bila v okviru projektne naloge z naslovom »Pozdrav poletju«. Slednja je potekala pod mentorstvom predavateljev Janeza Pristavca in Petra Mihelčiča, laborantke Zvonke Kopina ter ob pomoči osebja pod vodstvom direktorice Teje Beton. Ciljna skupina so bili varovanci s posebnimi potrebami, njihovi sorodniki in prijatelji; skupaj se je na vrtu pred domom zbralo več kot dvesto gostov. Gostitelji so mislili na vse podrobnosti, kot se za veselo poletno prireditev tudi spodobi: mize na vrtu so bile okrašene, drevesa in oder so bili dekorirani s pisanimi baloni, sladoledni voziček je bil napolnjen s slastnimi sladoledi, na mizicah so bili pripravljeni sadno mlečni napitki, žar je bil poln dobrot. Ena bolj pričakovanih točk je bil nagradni srečelov.

Osnovni predpogoj za uspešno izvedbo je po besedah Martine Srdoč, študentke na VSŠTG, strokovno znanje, saj so varovanci v domu različnih starosti, njihove potrebe pa se razlikujejo od primera do primera. Nekateri med njimi v domu bivajo samo med tednom, drugim pa nadomešča domače okolje. Morda še bolj pomemben je osebni odnos in pripravljenost, kjer teoretična znanja ne pomagajo veliko. »Ljudje neprestano pazimo, kako se obnašamo, tehtamo svoje besede …in tako postopoma izgubljamo svoj pravi jaz,« o tem pravi Martina.

»Če jih je življenje na neki način prizadelo, jim nikakor ni vzelo pristnosti, naravnosti in spontanosti. Menimo, da so v tem celo v prednosti pred nami, od katerih okolica in družba, pa tudi sami, pogosto preveč pričakujemo,« pojasnjuje ključni pomen osebnega odnosa. Študentje so bili očitno uspešni, saj so v veselem razpoloženju varovanci plesali ter vneto sodelovali v igrah, ki so jih pripravili.

Za študente, bodoče gostince in kuharje, je dogodek pomenil tudi spoznavanje izkušenj zavoda, kjer gre od 85 dnevno pripravljenih obrokov v 25 odstotkih za varovance s prilagojeno prehrano. Bodisi gre za bolnike s sladkorno boleznijo, celiakijo, redukcijsko dieto, varovalno dieto ali pa za pasirano prehrano. Pasirana hrana je za osebe, ki imajo težave pri grizenju, žvečenju in požiranju hrane. Pripravljena je tako, da tudi brez grizenja pride skozi požiralnik v želodec. Je spasirana (brez manjših koščkov) in privlačna tudi na oko. Različne vrste hrane pasirajo ločeno, zato da se posamezna hrana med seboj ne pomeša in se ne mešajo različni vonji, okusi in barve. Kuhinjsko osebje je ustrezno strokovno izobraženo in se trudi slediti smernicam zdrave in uravnotežene prehrane.

Pri strežbi hrane osebam s težavami na motoričnem področju individualno prilagodijo jedilni pribor. Krožniki so iz primernega materiala, da se servirana hrana ne ohladi prehitro. Za pasirano hrano uporabljajo krožnike, ki so razdeljeni na tri dele, ravno zaradi tega, da se hrana med seboj ne pomeša. Osebje ima individualen pristop do oseb, ki potrebujejo pomoč pri uživanju hrane. Razloži jim, kaj je na krožniku, ter na žlici ponudi samo eno vrsto jedi zato, da zaznajo posamezne okuse. Preden začnejo s hranjenjem, jim zagotovijo primerno držo telesa. Tistim, ki imajo slabo kontrolo trupa in glave, ali pa sploh ne zmorejo zdržati v pokončnem položaju, pomagajo s pomočjo posebne terapevtske tehnike, ki jo imenujemo oralna kontrola. Z oralno kontrolo osebi omogočijo, da hrano lažje in bolj temeljito prežveči.

In kako smo v Sloveniji pripravljeni ustrezno poskrbeti za vse domače in tuje goste, ki prihajajo? Slovenski turistični delavci so osebam s posebnimi potrebami kot turistom načeloma naklonjeni. Največji problem predstavlja neprilagojena infrastruktura in dejstvo, da za dodatno ureditev – prilagoditev, turistični delavci nimajo sredstev. Opaziti je, da gre pravzaprav za začaran krog, saj bi bili turistični delavci pripravljeni vlagati v kapacitete z namenom večje ustreznosti za to ciljno skupino gostov, vendar menijo, da je ta premajhna, da bi bile naložbe ekonomsko upravičene. Po drugi strani pa o gostih s posebnimi potrebami ni toliko, kot bi želeli, prav iz razloga neprimerne infrastrukture.

Nekateri turistični delavci so pripravljeni vlagati v infrastrukturo v primeru, da bi za to dobili sredstva iz EU ali če bi to vodilo k boljši zasedenosti v nižji sezoni. Raziskave so pokazale, da so se turistični delavci v večini že srečali z gosti s posebnimi potrebami, še najraje pa sprejmejo gibalno ovirani in slušno oz. vidno prizadeti, medtem ko je do oseb s težavami v duševnem zdravju in z motnjo v duševnem razvoju čutiti nekakšno zadržanost in slabše poznavanje problematike. Turistični delavci na splošno ne vedo, ali naj bi obravnavano ciljno skupino obravnavali kot resno potencialno skupino gostov.

Oseben stik pa za dodaten trud prinese resnično zadovoljnega gosta, ki se vrača, ter tudi osebno doživetje. »Med nami ni bilo več pregrad, ki bi nas ločevali. Plačilo ni vedno samo denar ali materialne dobrine, še nam veliko pomenijo iskrice, ki jih prižgemo v očeh nam dragih ljudi. In naj vam zagotovim, da so se v petek v domu Matevža Langusa tovrstne iskrice kar kresale …,« je o posebni nagradi za uspešno izpeljano poletno prireditev v povedala Martina.

Turistični trend: Dostopnost

Katedrala sv. Petra v Exetru (Anglija), Freiburg (Nemčija), Dubai (Združeni arabski emirati) ... vsa ta mesta v različnih koncih sveta in kulturah imajo skupnega vsaj eno stvar. Kot pomembni turistični kraji se poskušajo uveljaviti tudi kot destinacije prijazne obiskovalcem s posebnimi potrebami. Kanadsko mesto Vancouver se ''hvali'' kot eno najbolj dostopnih mest na svetu za ljudi s posebnimi potrebami. Kar ni naključje, saj je vključen v poseben nacionalni program Dostopna Kanada (Access Canada), po katerem so npr. hoteli v provinci Britanska Kolumbija ovrednoteni po 4-stopenjski lestvici glede na svoj trud za ljudi z manjšimi do resnimi omejitvami. Izrael, Sicilija in Capetown v Južni Afriki v tiskani in elektronski obliki ponujajo nasvete, kako naj jih posamezniki s posebnimi potrebami čim lažje obiščejo.

Ekonomske in socialne razloge za ta prizadevanja so navedli na 3. Svetovnem turistično-razvojnem forumu za ljudi s posebnimi potrebami, ki je potekal letos maja v elitnem Dubaiu. V celoti je na svetu skoraj 700 milijonov ljudi s posebnimi potrebami, od katerih jih veliko tudi potuje oz. se udeležujejo turističnih aktivnosti. Že leta 2002 so opravili 31,7 milijona potovanj in na teh porabili 13,6 milijarde ameriških dolarjev. Vse skupaj je ustvarilo 100.000 delovnih mest v gostinstvu in turizmu. Samo Dubai je leta 2005 obiskalo 300.000 obiskovalcev s posebnimi potrebami, letos pa naj bi se ta številka povzpela na pol milijona. Zato morajo imeti po določilih nacionalnega Oddelka za trgovinsko in turistično promocijo vsi hoteli z petimi zvezdicami vsaj 2 odstotka svojih sob urejenih za to ciljno skupino.