Mali delničarji se čutijo ogoljufani - kdo jih je ogoljufal
Dne 21. septembra 2007 je novinarka Urša Peternel predstavila dele pogovora s štirimi poimensko navedenimi nezadovoljnimi malimi delničarji. Od naštetih delničarjev je eden pred časom v nasprotju s sugestijo direktorja kupoval delnice drugih delničarjev Lamete po višji ceni, kot jo je kasneje ponudil ruski kupec, drugi delničar pa je pred časom že predstavil svoj način upravljanja s tujimi sredstvi in tak način ves čas brez konkretnih dokazov podtika tudi direktorju Lamete. Vsakdo ima pravico razmišljati, da je bil ogoljufan, prevaran, zaveden in da ni imel pravih in zadostnih informacij. Toda s kakšno pravico gredo ti očitki na direktorja in člane nadzornega sveta in katerega dela niso opravili in kje konkretno so dokazi za to? S katerim dejanjem je bila opravljena goljufija ali prevara? Nasprotno, s prevarami in goljufijo se dokazano ukvarjajo posamezniki, ki iščejo samo svoje osebne koristi in izražajo nezadovoljstvo, ker niso bili izvoljeni za člane nadzornega sveta. Kakšnih informacij niso imeli delničarji na Jesenicah in kaj bi storili drugače, če bi jih imeli? Hipotetično in po zatrjevanju nekaterih znanih jeseniških nezadovoljnežev naj bi na Ravnah in tudi v Štorah mali delničarji imeli vse potrebne informacije. Pa vendar, ponujena cena delnic ruskega kupca je bila na koncu za vse enaka, razlika je bila le v stroških poslovanja, ki so bili na Jesenicah tretjino tolikšni kot na omenjenih lokacijah.
Spoštovani delničarji, vaš očitek, da je bilo vse v rokah direktorja Lamete in da nadzorni svet ni opravljal svoje funkcije, je zmoten, tendenciozen, slabonameren in zavajajoč. Boljšim poznavalcem razmer je več kot jasno, da je bilo vse v rokah države in ruskega kupca, ki sta se dogovorila za ceno, časovne okvirje in način prodaje. Direktor in nadzorni svet sta bila odgovorna izključno za izvedbo posla in za spoštovanje volje večine delničarjev. Namigovanja o sprejeti odločitvi o prodaji pred zasedanjem skupščine so neresnična in neresnične so tudi navedbe, da nadzorni svet ni sprejel ustreznih sklepov po določbah statuta. Ob preverjanju dejanskega stanja je sodišče že ugotovilo, da je nadzorni svet opravil natančno tista dejanja, za katera predlagateljica tožbe trdi, da jih ni, poleg tega pa je sodišče izdalo še drug sklep (ki je bil novinarki zamolčan), da se tožben zahtevek vrne predlagatelju v popravek, ker sodišče iz tožbe ni moglo razbrati, v kakšnem svojstvu je tožba vložena in kaj želi vlagatelj z njo doseči.
Ob vseh napisanih neresnicah in namigovanjih pa izstopa umna ugotovitev, da naj bi bila odločitev o prodaji politična in da odgovornost nadzornega sveta ostaja. Uprava in nadzorni svet se nikoli nista izogibala svoje odpornosti. Za tisti del poslovanja, ki je bil v rokah uprave in nadzornega sveta in se nanaša na prodajo družbe Energetika in upravljanje s pridobljenimi sredstvi, poznavalci borznih dogajanj zatrjujejo, da je bilo izjemno uspešno. S sedmimi odstotki zamenjanih delnic oz. s kupnino od Energetike bodo delničarji imeli na voljo skoraj milijon evrov. To pomeni, da bi bila delnica Lamete, vrednotena samo na oplemenitena sredstva Energetike, vredna okoli 18 evrov ali skoraj desetkrat več, kot znaša dogovorjena cena države in ruskega kupca. Tudi druga primerjava, ki kaže, da bi imela delnica na Jesenicah šestkrat večjo vrednost, kot je bilo na ravni države dogovorjeno, če bi se delničarji na Jesenicah lahko lastninili po v zakonu nakazani možnosti neposredne pridobitve deleža v Acroniju. Ob tem se sama po sebi izpostavlja ugotovitev, da naj bi bila uprava in nadzorni svet odgovorna, ker državi ni uspelo pridobiti ustreznega kupca in ker ni sprejela in izpeljala tistih zakonskih določil, ki bi bili bolj ugodni za male delničarje. Za podtikanje take odgovornosti pa bi se dalo seznam udeležencev močno razširiti, tudi na kakšnega citiranega nezadovoljnega malega delničarja.
Ludvik Bergles
direktor