Taksistu trinajst let zapora

Jeseničana Romana Velikonjo so zaradi umora, poskusa umora in povzročitev dveh lahkih ran obsodili na trinajst let v zapor. Tožilec zadovoljen, obramba pa je že napovedala pritožbo.

Kranj – Znani jeseniški taksist, 49-letni Roman Velikonja je 10. novembra lani v lokalu Caffe Inn na Jesenicah, ki ga je imel v najemu šele štiri dni, z revolverjem v prsni koš ustrelil 28-letnega Elvina Hadžića, ki je kasneje zaradi strelnih ran v jeseniški bolnišnici umrl, prav tako v prsni koš je huje ranil 22-letnega Džeralda Hadžića, 22-letnega Samirja Terzića in 27-letnega Mirana Kovačevića pa lažje ranil v stegni. Za ta dejanja ga je petčlanski senat Okrožnega sodišča v Kranju v sredo obsodil na enotno kazen trinajst let zapora. Sodba ni pravnomočna, zagovornik Dušan Csipö se bo nanjo pritožil, medtem ko je bil okrožni državni tožilec Janez Palovšnik z njo zadovoljen.

Po mnenju senata je obdolženi usodnega dne brez pravega vzroka zanetil prepir in kasnejše prerivanje z bratoma Hadžićema in preostalo družbo ob šanku. Ko so ga zbili na tla, je bil Velikonja nesporno v stanju bistveno zmanjšane zavesti in takrat tudi ustrelil v noge Terzića in Kovačevića. »Potem ko ste ustrelili Elvina in Džeralda Hadžića v hrbta, pa ste bili v polni prištevnosti, kakor je v svojem mnenju ugotovila skupina izvedencev psihiatrov,« je odločitev senata pojasnila njegova predsednica, okrožna sodnica Andreja Ravnikar. Senat se je torej strinjal z navedbami obtožbe, da je šlo v primeru streljanja na brata Hadžića za naklepno dejanje pri polni zavesti in ne silobran v stanju neprištevnosti, kakor je zatrjevala obramba. »Ustrelili ste ju v hrbet, izstrelili ste vsaj šest nabojev v več oseb. Lahko bi postopali drugače in streljali v zrak ali vstran ali celo prenehali streljati,« je zaključila sodnica. Pri določitvi kazni je senat upošteval tudi olajševalne okoliščine. »Ko se vam bo kaj takega zgodilo, se spomnite name,« je nazadnje dejal Velikonja.

Za končno sodbo si je senat vzel dan premisleka, saj sta tožilstvo in obramba zaključni besedi podala že v torek. Tožilec je med drugim opozoril, da je Velikonja takoj po streljanju natakarici naročil, naj ne kliče policije in naj pospravi lokal, s čimer so se izgubili mnogi dokazi, ki bi pomagali natančneje razjasniti okoliščine in potek obravnavanega dogodka. »To nakazuje, da se je obtoženi zavedal svoje krivde. Še do danes tudi ni pojasnjeno, kje je morilsko orožje, kar obtoženi nedvomno ve,« je opozoril. Dodal je, da je o silobranu nesmiselno govoriti, če nekoga ustreliš v hrbet.

Zagovornik je po drugi strani zatrjeval, da tožilec ni dokazal, da je bil Velikonja med streljanjem nekaj časa prišteven, nekaj pa ne, da je prav on začel prepir, da se ne ve natančno, po kakšen vrstnem redu so bili oškodovanci ustreljeni, ali koliko nabojev je Velikonja izstrelil in ali je sploh streljal zunaj lokala. Opozoril je, da je pri obdolženem nastopila popolna amnezija za vsaj dve uri in da samo zato ne zna povedati, kam je odložil uporabljeno orožje. »Obdolženi je streljal v močnem čustvenem afektu, bil je smrtno prestrašen, na tleh, nevešč rokovanja s pištolo, brez namena kogarkoli ubiti, ampak zgolj prestrašiti oškodovance. V takšni situaciji se nihče ne bi mogel drugače ubraniti,« je odvetnik Csipö nizal argumente obrambe. Ker je šlo po mnenju obrambe zgolj za samoobrambo, ki ni kazniva, je predlagala oprostitev.