Jubilej doma na Pristavi

Besedilo: Joža Varl
ponedeljek, 24. september 2007 / 06:00

Širše območje Javorniškega Rovta je znano po nahajališčih evropsko znanih fosilov, po tretji najstarejši hidroelektrarni v Sloveniji ...

Letos mineva 360 let, odkar je bila na Pristavi v Javorniškem Rovtu na 975 metrih nadmorske višine zgrajena rudarska upravna stavba. V občinskih novicah 7. septembra je bilo v prispevku Načrti prihodnosti Pristave napačno napisano, da je bil to »sprva lovski dom Kranjske industrijske družbe«. V bližnjem grebenu pod Medjim dolom so v preteklosti kopali poleg železove rude tudi manganovo rudo, v manjših količinah pa tudi svinčevo in cinkovo rudo, našli pa so tudi antracit in grafit. Izrednega pomena je bila manganova ruda, na osnovi katere je Lambert Pantz izdelal feromangan, po katerem je KID Jesenice zaslovela po vsem svetu. In zaradi rudarjenja na tem območju je bila na Pristavi zgrajena rudarska upravna stavba. Kasneje je stavbo imel v najemu botanik Karl Zois, brat razsvetljenca in mecena slovenske književnosti. Poleg botaničnega vrta v bližini doma, omenjenega že v navedenem prispevku, je Karl Zois v svoji botanični zagnanosti v Medjem dolu zgradil celo manjšo planinsko kočo, od koder se je podajal na svoje botanične pohode po Karavankah.

Širše območje Javorniškega Rovta hrani veliko naravne in kulturne dediščine, in je znano tudi po nahajališčih evropsko znanih fosilov – trilobit, školjke, polži, listi, palme, preslice …, po tretji najstarejši hidroelektrarni v Sloveniji iz leta 1908, ob Centru za šolsko in obšolsko dejavnost Trilobit. Omeniti je treba tudi pot, ki je že v rimskem času potekala prek Medjega dola na Koroško in obratno, dalje Križavci (1222 m), kjer obnovljeni križ označuje grobišče, kjer so pokopani Napoleonovi vojak, ki so zmrznili na begu oziroma med umikom na Koroško. Poleg izrednega bogastva flore je treba omeniti tudi bogastvo domače – avtohtone drevesne vrste. Skratka gre za območje bogate naravne in kulturne dediščine in ekološko neokrnjeno krajino.

Da bi uresničili vse zamisli o prihodnosti Pristave oziroma tega območja, veliko jih je bilo omenjenih že v omenjenem prispevku, bi morali poiskati vse zapise, ki obravnavajo to krajino, jih dopolniti z novejšimi ugotovitvami in jih v prihodnje, ko bo dom začel obratovati, porabiti za promocijo tega območja. Veliko tega je že predstavljenega v Turističnem vodniku po občini Jesenice, ki ga je izdala Občina skupaj s Turističnim društvom Jesenice leta 1998, dalje v Informaciji občine Jesenice z naslovom Zoisov park iz leta 1999, v kateri je predstavljena raziskovalna naloga, ki sta jo opravili dijakinji Srednje šole Jesenice. Verjetno pa bi se še kaj dobilo.