Slovenija - paranoična država?

In česa sem se zavedela v zadnjih letih? Najprej tega, da res živim v policijski državi, ki ljudi spreminja v lutke, jim vzbuja paranojo in jih peha v norost, kar ji prav lepo uspeva. Drugič pa tega, da v obrambi sebe in svoje zasebnosti vedno več ljudi – tudi naših bližnjih – laže in s tem še dodatno spodbuja paranojo.

Pred časom sem na TV ujela izjavo, da je Slovenija idealna država za vzbujanje paranoje, da pri nas nihče več nikomur ne more verjeti in nikoli ne moremo biti prepričani, da je nekaj res. Dala mi je krepko misliti. Pa poglejmo, kako je s tem. Že v prejšnjem članku sem zapisala, da očitno živimo v »policijski državi«. Povsem vsakdanje početje navadnih državljanov je vse bolj nadzorovano na različne načine - v velikem delu snemano prek vse bolj številnih video kamer. Številni podatki o nas se zbirajo v številnih elektronskih bazah – vsi skupaj razgrinjajo naše življenje kot na dlani. Včasih sicer v javnost pricurlja kaj o nadzoru (npr. o Sovinih prisluškovalnih napravah, ki so jih seveda samo gledali!), ampak to je samo kapljica v morju. Tisti, ki vršijo nadzor, seveda vse zanikajo, ampak dejstvo je, da smo že dolgo vsi skupaj hudo nadzorovani. Večina teh podatkov je v obliki digitalnega zapisa, ki je zelo trajen in skoraj neuničljiv - verjetno bo obstajal še dolgo po naši smrti. Za nameček pa ne vemo, kdo ima (je imel, bo imel) dostop do podatkov o nas, še manj vemo, kako, kdaj in za dosego česa jih bo uporabil.

Zdaj pa sestavite skupaj naslednja dejstva. Praktično vsi imamo kako »temno skrivnost«, stvari, ki se jih sramujemo ali pa želimo obdržati kot zasebne, kot npr. podrobnosti iz svojega spolnega življenja. Slovenci smo že itak zelo vase zaprt narod, da o tistih z »umazanimi rokami«, ki jih razkritje lahko pripelje do razdora v družini, izgube službe, poloma v karieri ali celo v zapor, sploh ne govorimo. Podatke, ki jih imamo, ljudje vedno uporabljamo za dosego svojih ciljev. Nekateri imajo na voljo goro podatkov o vseh državljanih, o malo manj povprečnih pa še kaj več - tudi mnoge »temne skrivnosti«. Dostop do številnih podatkov o ljudeh pomeni veliko moč vplivanja nanje, vključno z možnostjo izsiljevanja. Velika moč vedno pokvari ljudi v moralnem smislu. V večini si začno kaj kmalu domišljati, da jim je dovoljeno vse, da si lahko privoščijo vse.

 

Sklep je očiten: nekateri imajo tako grozljivo veliko moč vpliva, da druge lahko spremenijo v lutke v svojih rokah. Ob tem se te »lutke« njihovega vpliva in režije pogosto sploh ne zavedajo in naivno menijo, da se jim določene stvari godijo povsem slučajno. Ker so ti »bogovi« tudi moralno izprijeni, seveda od njih ne moremo pričakovati nič dobrega - razen če se njihovi interesi po sreči ujemajo z našimi, kar pa je redko. Razmišljanje o tem sili v grozljivo paranojo, zato take misli raje odrivamo in se nadzora nekako kar nočemo zavedati. Če se ga kljub vsemu zavedate, potem grozo nad njim lahko zmanjšate samo tako, da se tolažite s tem, da ni pomembno, kaj kdo ve, kakšne podatke in posnetke o vas ima. Če bo kaj neljubega pricurljalo v javnost, boste pač lagali, vztrajno zanikali, si izmislili zgodbico o spletkah, zarotah, fotomontažah ipd. Tako boste dosegli, da v morju nasprotujočih si informacij nihče več ne bo vedel, kaj je res. Na žalost je laganje postalo edina zaščita naše zasebnosti, zato pa tudi vedno več ljudi laže o vedno več stvareh, med drugim tudi o svoji pravi identiteti, službi, kraju bivanja itd.

Paranoja je definirana kot hud nerazumen strah in zaskrbljenost glede naše lastne dobrobiti, ki gre prek vseh normalnih meja, lahko celo do psihoze – resne duševne bolezni. Pri Grkih je izraz pomenil norost, v tradicionalni psihiatriji pa se je uporabljal za opisovanje lažnih prepričanj o sebi in svetu. Meni je bolj všeč citat iz knjige Stephena Kinga, ki pravi: »Paranoje sploh ni – obstaja samo popolno zavedanje.« In česa sem se zavedela v zadnjih letih? Najprej tega, da res živim v policijski državi, ki ljudi spreminja v lutke, jim vzbuja paranojo in jih peha v norost, kar ji prav lepo uspeva. Drugič pa tega, da v obrambi sebe in svoje zasebnosti vedno več ljudi – tudi naših bližnjih – laže in s tem še dodatno spodbuja paranojo. Živim torej v državi, kjer je vedno več lažnivcev, paranoikov in norcev. »Krasno«, mar ne?! Kapo dol, če ste še normalni!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 9. maj 2014 / 10:15

Mitja Oranič sklenil športno kariero

Tržič – Ob nedavni razglasitvi naj športnika leta Tržič v letu 2013 je bil posebne pozornosti deležen nordijski kombinatorec Mitja Oranič, ki je sklenil aktivno športno kariero. V dvorani tržiškega...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Mladi kuharji tokrat tekmovali na Gorenjskem

Radovljica - Na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica je bilo pred kratkim zadnje izmed treh predtekmovanj najboljših obetavnih slovenskih kuharjev srednješolcev. Potem...

Avtomobilizem / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Športnik med limuzinami

Nova generacija Audija A8 je nabita s sodobno tehnologijo.

Nasveti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Protibolečinska vrbova skorja

V začetku 19. stoletja so znanstveniki iz vrbovega lubja izolirali salicin, predstopnjo salicilne kisline, ki je v čisti obliki osnova za izdelavo aspirina. Ali tudi vi v tem hipu razmišljate, da bi b...

Gospodarstvo / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Uprava Mercatorja si kupuje lastnike

Ljubljana - Nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., je na četrtkovi seji sprejel predlog, da bosta uprava in nadzorni svet skupščini delničarjev predlagala v potrdi...

GG Plus / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Nujnost dodatnega varčevanja za starost

Zadnja, krizna leta so pokazala, da mora biti varčevanje ali zavarovanje za lepšo starost tudi varno. Je tehtanje med varnostjo in donosnostjo privarčevanih sredstev za starost sploh smiselna?