Franjo bodo obnovili

Vlada bo zagotovila denar za obnovo znamenite partizanske bolnišnice Franja, ki jo je torkovo neurje skoraj povsem uničilo. Ostanke je naplavilo celo na 30 kilometrov oddaljenem Mostu na Soči.

Dolenji Novaki pri Cerknem – Da je s partizansko bolnišnico Franja nekaj hudo narobe, so vedeli že takoj po torkovem katastrofalnem neurju. »V strugi ob potoku je bilo precej lesenih desk in tramov, za katere smo bili popolnoma prepričani, da pripadajo barakam v Franji. Po količini naplavin smo sklepali, da se je tam zgodilo nekaj groznega,« se je dan po katastrofi, ki je skoraj povsem uničila Franjo, spominjala Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, ki upravlja znamenito partizansko bolnico.

Dostop do Franje je bil nemogoč, za silo ga bodo morda uredili že danes, v sredo, torej dan po ujmi, pa se je do bolnice čez hrib prek skal po poti, ki so jo partizani uporabljali pri gradnji bolnice, prebil oskrbnik. Pogled na celoten kompleks Franje, v kateri je bilo pred tem trinajst lesenih barak, ga je presunil. Na svojem mestu sta obstali le dve baraki, pa še ti poškodovani, vse druge je podrlo oziroma odplavilo. »Škodo je nemogoče oceniti. Uničeno je avtentično gradivo, barake porušene, predmeti odplavljeni. Ostanke Franje so našli celo na 30 kilometrov oddaljenem Mostu na Soči,« pravi Leskovarjeva.

Vlada je dan po katastrofi napovedala, da bo zagotovila denar za celovito obnovo Franje. Leskovarjeva je pomoč države pričakovala, saj je spomenik državnega pomena in nosilec znaka Evropska dediščina, poleg tega kandidira za vpis na Unescovo listo svetovne naravne in kulturne dediščine: »Franja je simbol slovenske kulture in narodne zavesti. Na leto jo obišče 20 do 25 tisoč obiskovalcev.«

Leskovarjeva si želi, da bi alpinisti stroki čim prej, morda celo že danes, omogočili dostop do Franje: »Tam je namreč nagrmadilo nekaj ostankov barak, ki so za nas zelo dragocen material. Da ne bo še bolj uničen, moramo čim prej do njega, nato ga bomo uskladiščili in ohranili. Na osnovi stanja materiala se bomo odločili, ali se ga da vgraditi nazaj v barake ali pa ga bomo ohranili kot ostanek originalne Franje. Naš cilj je kompletno obnoviti Franjo in pri tem uporabiti čim več ohranjenih originalnih delov.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / ponedeljek, 7. april 2014 / 10:14

Brez radarja boljša varnost

V Bohinju se je število prometnih nesreč zmanjšalo, čeprav z radarjem niso merili hitrosti.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 22. januar 2023 / 18:35

Brumnika je nasledil Rovšek

V četrtek, 12. januarja, je bil v Celovcu občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh osrednjih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Sestrska organizacija je Krščanska kulturna zveza....

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 18:33

Poškodbe glave (2)

Pretekli petek smo v podlistku predstavili Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave. Vanj se je pred kratkim včlanila Jožica Markelj iz Bistrice pri Tržiču. Trenutek je življenje družine Ma...

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:32

W

»Knjige so bile povsod okrog naju, na vseh stenah stanovanja, pa tudi na mizi in po tleh. Walter jih je za potrebe antikvariata jasno klasificiral. Zgodovina delavskega gibanja. Marx, Enge...

Gospodarstvo / nedelja, 22. januar 2023 / 15:31

Poziv upravi in vladi

Sindikat poštnih delavcev je prejšnji teden vlado in upravo Pošte Slovenije pozval, naj poskrbita, da bo izvajanje njihove temeljne dejavnosti država ustrezno ovrednotila in financirala.

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:29

Koželjev Janez, 1864–1925

Po nekaj zelo uspešnih gospodarjih se rod Aleša (1821–1902) nikakor ni uspel postaviti na trdna tla. Aleš se dolgo ni uspel poročiti, dokler mu domači župnik pri 39 letih ni »zrihtal« dekl...