Imamo vse pomembne objekte

Danes bo odprtje nove kulturne dvorane - Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah. Župan Franc Čebulj ob tem pravi, da so bili v dvanajstih letih zgrajeni vsi pomembni objekti, ki bodo stali tudi čez petdeset let.

Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Cerklje na Gorenjskem in odprtje Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah, ki bi morala biti danes ob 17. uri, zaradi dneva žalovanja za žrtvami poplav odpade in je prestavljena na prihodnji petek, 28. septembra, ob 19. uri. Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, občinska uprava in občinski svet ob smrti Tomaža Plevela v torkovem neurju izrekajo iskreno sožalje družini Plevel.

Leto je naokoli in Občina Cerklje na Gorenjskem znova praznuje. Je dovolj razlogov za praznovanje?

»Od lanskega do letošnjega občinskega praznika je bilo po moji oceni veliko narejenega. Na področju komunalne infrastrukture so se tako investicije vodile skoraj v vseh vaseh v občini. Med njimi vsekakor izstopa dokončanje izgradnje regionalne ceste Spodnji Brnik-Zgornji Brnik, pri kateri je v skoraj polovičnem deležu sodelovala tudi občina, do novih cest pa so prišli tudi na hribovitem območju. Svojemu namenu smo v tem času predali novi gasilski dom v Cerkljah, zgradili smo precej primarne kanalizacije, veliko je bilo investicij tudi v športne in šolske objekte. Ne nazadnje pa bomo za letošnji občinski praznik svojemu namenu predali tudi kulturno dvorano, ki smo jo opremili z najmodernejšo odrsko in dvoransko opremo. Samo investicija v opremo dvorane je stala okoli 650 tisoč evrov, v ta znesek pa niso všteti stroški izgradnje dvorane, kar je bilo sestavni del gradnje prizidka k osnovni šoli. Celotna vrednost investicije v takšno dvorano z njeno izgradnjo vred bi bila tako vredna približno milijon evrov. Kulturno dvorano bomo poimenovali po našem občanu Ignaciju Borštniku – Kulturni hram Ignacija Borštnika. Takšna dvorana s skoraj 400 sedeži ni pridobitev samo za naša kulturna društva in celotno občino, temveč za širši gorenjski prostor.

Žalosti pa me, da ministrstvo za kulturo in ministrstvo za šolstvo v zadnjih dveh letih, ko smo urejali šolsko-kulturni prostor, kot so zunanja igrišča in kulturna dvorana, nista priložili niti prebitega evra, čeprav smo kandidirali na več razpisih. Enako velja za gasilski dom. Vsakič so nas zavrnili, češ da smo že dovolj razviti in da ne potrebujemo denarne pomoči. Po drugi strani pa gledamo, kdo prejema državni denar. Včasih smo jim rekli avantgarde, mi pa mednje zares ne sodimo, bi pa državni denar še kako potrebovali za izgradnjo pomembnih objektov, kakršen je Kulturni hram Ignacija Borštnika. Tudi zato na odprtje takšnih objektov ne vabimo več ministrov. Da pa ne bom krivičen do vseh ministrstev, moram priznati, da uspevamo črpati denar za tiste projekte, ki sem jih uspel v državni proračun vključiti še kot poslanec in sodijo pod prometno ministrstvo. Tu mislim na ceste, kot je bila rekonstrukcija regionalne ceste Spodnji Brnik-Zgornji Brnik. Ob vseh teh vidnih pridobitvah v zadnjem letu moramo biti občani občine Cerklje zadovoljni, saj bo glede na situacijo, v kateri se naša država nahaja v Evropski uniji, in na rast cen vse manj možnosti za gradnjo cestne in komunalne infrastrukture v takem tempu kot doslej.

V občini Cerklje smo pripravili tudi prostorski red, ki daje možnost občanom in drugim, ki bi radi gradili na našem območju. Predvsem želim poudariti, da je naša občina v zadnjih letih ogromno naredila za razvoj letališča državnega pomena. Hkrati smo dali možnost lastnikom tamkajšnjih zemljišč, da te prodajo sami po tržni ceni. Tu nismo ravnali tako, kakor je praksa v nekaterih drugih občinah. To je bilo možno zaradi dogovora med menoj in nekdanjim predsednikom uprave Aerodroma Ljubljana Vinkom Možetom, da popravimo krivico tistim kmetom, ki so zaradi nacionalizacije izgubili ogromno zemlje na območju letališča. Na tem mestu ne morem iti mimo preimenovanja brniškega letališča v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Slovenski vladi oziroma njenemu predsedniku, ki je tudi predlagal novo ime, nameravam pisno predlagati, da se v uradno ime letališča povrne kraj Brnik. S tem se bo država vsaj delno zahvalila tistim ljudem, ki so v letih od 1955 do 1965 največ žrtvovali, da je osrednje državno letališče na našem območju. Na to sem že nekajkrat javno opozoril, vendar ni bilo nobenega izziva.«

 

 

Katere investicije načrtujete v prihodnjem letu?

»V naslednjem letu nas čaka začetek izgradnje rondoja na Spodnjem Brniku in pločnika do Vopovelj. Pri tem naj povem, da začetek gradnje rondoja trenutno zavirajo prav sorodniki avtorjev izgradnje letališča na Brniku, zato še vedno niso odkupljena vsa zemljišča, ki so potrebna za izvedbo projekta. Eden od lastnikov zemljišč namreč postavlja nemogoče odkupne pogoje tako občini kot direkciji za ceste. Vseeno upam, da bomo tudi ta problem do konca letošnjega leta rešili in v naslednjem letu že začeli z investicijo. Če ne bi bilo tega zaviranja, bi bila rondo in pločnik že zgrajena. Glede na to, da gre za državno cesto, pa pričakujem, da bo tudi država nekaj ukrenila. Denar za omenjeno investicijo je bil pri ministru Janezu Božiču zagotovljen, upam da bo tudi novi prometni minister že odobrena sredstva akceptiral. Izgradnja rondoja s pločnikom bo sicer stala približno 1,8 milijona evrov, od tega bo morala občina prispevati 40 odstotkov.

 

Glede na to, da smo uspeli na razpisu za evropska strukturna sredstva in pridobili 842 tisoč evrov za obnovo Petrovčeve hiše, bomo začeli tudi s to investicijo. V Petrovčevi hiši bomo uredili občinsko knjižnico, muzej, Turistično informativni center in prostor za slikarske razstave. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 1,2 milijona evrov, glede na to, da gre za zelo star in propadel objekt, pa se končne vrednosti investicije ne da točno napovedati. Nadaljevali bomo tudi z izgradnjo kanalizacije, ceste in javne razsvetljave ter obnove vodovoda na območju Cerkelj, tako da bomo v naslednjem letu z gradnjo primarne kanalizacije v Cerkljah tudi v celoti zaključili, razen na delu južno od šole, ker bomo tam primarno kanalizacijo gradili istočasno s kanalizacijo Grad-Cerklje. Začeli bomo tudi z izgradnjo sekundarne kanalizacije in ostale infrastrukture na Zgornjem Brniku, ne glede na to, ali bomo za ta projekt prejeli kaj strukturnih sredstev. Dokončno moramo izdelati tudi vse projekte za izgradnjo kanalizacijskega in obnovo vodovodnega sistema na celotnem nižinskem območju občine. S temi projekti bomo kandidirali na razpisih kohezijskega sklada. Prav kmalu bomo namreč morali iti v gradnjo kanalizacije Lahovče-Vopovlje-Spodnji Brnik. Z občino Komendo se že pogajamo o priklopu na kolektor Komenda-Mengeš-Domžale, prav tako pa se že pogovarjamo o priklopu na čistilno napravo Domžale, kjer pa od nas zahtevajo nekaj več kot sto evrov priključnine na enoto. Ob osem tisoč enotah torej to pomeni okoli 850 tisoč evrov priključnine. Na kohezijska sredstva bomo štartali tudi z obnovo vodovodnega sistema Krvavec in izgradnjo primarnega vodovoda Velesovo-Praprotna Polica-letališče. Na letališče moramo namreč pripeljati dovolj vode, da se bo lahko razvijalo naprej. Enako velja tudi za kanalizacijo. Med pomembnejše projekte sodi tudi temeljita sanacija ceste Grad-Šenturška Gora, ki se na nekaterih delih že poseda, drugje pa nanjo pada kamenje. Seveda, če bomo imeli na razpolago dovolj sredstev, saj je pred nami veliko pomembnejša investicija – dom starostnikov. Ena od možnosti je, da k njegovi gradnji pristopimo kot soinvestitor, za kar bi rabili osem do devet milijonov evrov, še vedno pa si prizadevam pridobiti dodatne investitorje. Zavedati se je treba, da teh osem, devet milijonov evrov ne moremo zagotoviti drugače kot z najemom kredita, kar pa niti ne bo tragično, saj bo dom v končni fazi občini prinašal profit. Končno odločitev bo seveda moral sprejeti občinski svet.«

 

 

Zadnja leta je vse bolj pereče tudi pomanjkanje prostora v vrtcih. Kako nameravate rešiti ta problem?

»Že v naslednjem proračunu bom predlagal nekaj sredstev za pripravo projekta za razširitev vrtca Murenčki. Z izvedbo projekta pa bomo začeli takrat, ko bo država tudi prispevala proračunski denar. Za obstoječi vrtec namreč šolsko ministrstvo ni dalo nič. V letu 2002 so nam dejali, da lahko pridemo na vrsto šele v letu 2008. Če bi jih čakali, bi se naši otroci še vedno stiskali v starem vrtcu, česar pa si danes v Cerkljah sploh ne znamo več predstavljati, marsikje po Sloveniji pa to še vedno doživljajo, ker nimajo druge možnosti. Zavedamo se, da bodo v prihodnosti poglavitne investicije tiste, za katere bomo prejeli sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov. Vse ostalo bo moralo počakati, tudi vrtec. Kljub temu pa upam zatrditi, da imamo v občini sedaj zgrajene vse pomembne objekte – občinska uprava, šolstvo, vrtci, športna igrišča in dvorana, kulturna dvorana, gasilski objekti in drugo - z vso pripadajočo infrastrukturo. Zgradili smo jih samo v dvanajstih letih, kar ni majhna stvar, saj bodo ti objekti stali tudi čez petdeset let. Prav zato se zahvaljujem vsem občanom, predvsem tistim, ki tvorno sodelujejo pri raznih investicijah, enako pa velja za posamezne vaške skupnosti.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / četrtek, 16. april 2009 / 07:00

Dirka na Zakleto goro

Domišljijska komična pustolovščina. Nič hudega slutečemu taksistu Jacku življenje na glavo obrnejo čudaški znanstvenik in mlada dvojčka, ki skušajo priti na Zakleto goro. Pot na kraj, ki ga obkro...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 29. junij 2009 / 07:00

Rumena majica med navijači

Besničani so pripravili sprejem za kolesarja Tadeja Valjavca, ki je bil pet dni na dirki Po Švici v središču pozornosti.

Slovenija / ponedeljek, 29. junij 2009 / 07:00

Na Trojanah se spominjajo rokovnjačev

Ob dvestoletnici napada rokovnjačev na Francoze so domačini postavili spomenik.

Gospodarstvo / ponedeljek, 29. junij 2009 / 07:00

Gozdarji proti neosnovanim obtožbam

Ljubljana - Združenje za gozdarstvo pri GZS ugotavlja, da že od konca prejšnjega leta potekajo proti gozdarskim družbam neosnovane obtožbe, ki so se začele na Odboru Državnega zb...

Gospodarstvo / ponedeljek, 29. junij 2009 / 07:00

Obeta se solidna letina krompirja

Krompir sicer napada črna noga, a domače seme je letos zelo kakovostno.

Gospodarstvo / ponedeljek, 29. junij 2009 / 07:00

Elektrodistributerje bodo delili

Ljubljana - Potem ko so revizorji pri pregledu ureditve elektrodistribucijskih podjetij ugotovili, da je ta nesmiselna, so na ministrstvu za gospodarstvo odločili, da bodo vseh p...