Vasica na grebenu pod Jakobom

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / ponedeljek, 17. september 2007 / 06:00

Tehovec je prijetna vasica s cerkvijo sv. Florjana. Šteje dvajset prebivalcev, med njimi je tudi državni prvak v kolesarstvu, 17-letni Nejc Košir.

Tehovec – Vaška skupnost Tehovec obsega eno samo naselje Tehovec. Do tja sem uporabila cesto, ki se pod Katarino odcepi proti Brezovcu, ter naprej proti Tehovcu. Počasi, saj cesta ni ravno najboljša, sem se pripeljala pod Jakoba na greben v smeri Studenčic, kjer je vas Tehovec, znana tudi po izletniški kmetiji Pr' Mamovc. Edina večja zgradba v vasi je cerkvica sv. Florjana z vidno letnico 1778.

Odločili so se za vaško skupnost

Vas je na kratko predstavil Franc Tehovnik, domačin, ki izhaja iz kmetije pri Tehovniku, sicer pa je predsednik Vaške skupnosti Tehovec: »Na Tehovcu, ki se nahaja na nadmorski višini okrog sedemsto metrov, je šest hiš in trije vikendi. Skupaj tukaj živi dvajset stalnih prebivalcev, od tega jih je sedem starih manj kot trideset let.« Kljub majhnosti so se odločili za svojo vaško skupnost. »Pred spremembo zakonodaje smo spadali pod KS Trnovec–Topol, potem pa smo se odločili za Vaško skupnost Tehovec. Ni nam žal, saj denar, ki pride, vsaj ostane tukaj, poleg tega se z občino sedaj lahko pogovarjamo direktno. Ta sprememba je bila za nas samo pozitivna. Letno dobimo okrog 1.600 evrov za redno dejavnost, ter okrog 900 evrov za namen vzdrževanja makadamske ceste na Stežko planino proti Žlebam. Skoraj vsa sredstva gredo v komunalno infrastrukturo, za ceste.«

Na Tehovec peljejo tri ceste, nobena ni v celoti asfaltirana

Tudi na Tehovcu je največji problem cestna infrastruktura. »Do nas vodijo tri ceste, a nobena ni v celoti asfaltirana. Najbolj prometna je zagotovo povezava do Studenčic in naprej v Presko, tisti, ki delamo v Ljubljani, uporabljamo cesto proti Katarini, makadamska cesta pelje proti Stežki planini. Naša želja je, da bi bila cesta proti Katarini čimprej preplastena v celoti. Makadama je okrog dva kilometra. Cesta je sicer v lasti KS Katarina, interes za asfaltiranje pa je seveda naš. Cesta je bila razširjena do odcepa proti sv. Jakobu. Posek smo naredili sami, ostalo pa je financirala občina. Letos načrtujemo, da bi se cesto na grobo posulo z gramozom in da se uredi odvodnjavanje. Pri nas je tako, da je najprej iniciativa ljudi, potem naše delo, nekaj potem prispeva tudi občina, veliko pa sami. Smo kar dobra skupnost,« pojasnjuje Tehovnik.

S Tehovca do Studenčic je bila cesta asfaltirana leta 2000. »Od takrat je pozimi neprimerno bolje. Manjka pa še okrog 900 metrov asfalta skozi Studenčice. Za to cesto proti Studenčicam smo morali veliko dati sami, s samoprispevkom, ki smo ga pobirali štiri leta. Projekt je bil vreden več kot 200 tisoč evrov, več kot tretjino smo zbrali sami,« še dodaja. In kako je z vodo? Na Tehovcu jo dobivajo iz zajetja izpod Jakoba. Imajo torej vaški vodovod. »Z vodo nimamo problemov. Je kakovostna in jo je dovolj,« zaključi Tehovnik.

Vas s šestimi hišami in tremi kolesarji

Na Tehovcu je doma 17-letni Nejc Košir, letošnji državni prvak v cestni vožnji med starejšimi mladinci. Je član ekipe Radenska Powerbar, tako kot sta bila do pred kratkim to tudi njegova soseda, brata Tehovnik, 20-letni Andrej in 18-letni Blaž, ki pa sta se odločila, da bosta kolesarila le še rekreativno. S Koširjem smo se pogovarjali, ko se je pripeljal s treninga, oblečen v majico slovenske reprezentance. »Danes sem šel počasi, naredil sem okrog 40 kilometrov. Včeraj smo z reprezentanco prišli z močne dirke v Italiji,« je povedal, nato pa pojasnil, zakaj se je odločil za kolesarstvo: »Odločitev za kolesarstvu je bila splet okoliščin pred dobrimi štirimi leti. Že prej sem se veliko ukvarjal s športom, pa sem rekel, zakaj ne bi nekaj bolj resno treniral. In to je sedaj kolesarstvo.«

Košir je letos v Polhovem Gradcu postal državni prvak v cestni vožnji med starejšimi mladinci. Proga je bila težka, po besedah tekmovalcev, tudi Tadeja Valjavca, ki je zmagal v kategoriji elite, najtežja doslej. Težki so bili vzponi, ter seveda potem nevarni spusti. Je bila zmaga Koširja pričakovana? »Tako je naneslo. Šlo mi je dobro, malce se je bilo treba potruditi. Težko rečem, da sem dober klancar. Za slovenske razmere sem očitno dovolj dober. Z naslovom sem bil seveda zadovoljen. Nisem pričakoval ravno zmage, vedel pa sem, da sem lahko v ospredju.« Rezultat ga je peljal tudi na evropsko prvenstvo, kjer pa mu trasa ni bila najbolj pisana na kožo.

Kolesarstvo in Gimnazija Bežigrad

Naslov v Polhovem Gradcu je bil drugi državni naslov Nejca Koširja. Lani je namreč zmagal na prvenstvu v gorski vožnji na Vršič, takrat še pri mlajših mladincih. Na vprašanje, kje največ trenira, odgovarja: »Letos bom naredil okrog petnajst tisoč kilometrov. Moj trener je Miro Miškulin. Skoraj celo leto sem treniral še z enim kolesarjem z Vrhnike in večinoma sva delala sama. Največkrat treniram v okolici Ljubljane, proti Horjulu, v Poljansko dolino.« Preprosto, kot na vsa ostala vprašanja, je odgovoril tudi glede ciljev: »Kakor bo naneslo. Kolesarstva se še nisem naveličal, res pa je, da proti koncu sezone, ki je bila dolga in kar naporna, motivacija malce pade. Upam, da ne bo kakšnih poškodb.«

Poleg kolesarstva in šole, Nejc je dijak tretjega letnika Gimnazije Bežigrad, mu kaj dosti prostega časa ne ostane. »Ne vem, kaj drugega še počnem. Sem za računalnikom,« še zaključi kolesar, ki, kot pravi, nima vzornika.