Srčneje gledam na svet

V Indiji je prepoznal tudi svoje drugo ime - Omen Sat. "To je umetniško ime, ki sem ga dobil iz meditacije in vsebuje več pomenov," pravi Jaka Treven.

Laniše – Jaka Treven iz Laniš pri Sovodnju se je pred kratkim v drugo vrnil iz Indije. Prvič se je na pot odpravil z dekletom Barbaro, spoznavati njihove kraje in običaje ter na obisk brata Mateja. »Obiskala sva dva Ashrama, ki sta me fascinirala. Zakaj? Ashram je ustanova, kjer prebivalci vsega sveta delajo na svoji duhovni rasti in spoznavajo Sebstvo. Tako sem pet mesecev po vrnitvi domov pustil službo, se dogovoril z dekletom in znova odšel v Indijo, v Ashram. Da bi spoznal sebe, svojo resnično naravo, Sebstvo,« svojo indijsko zgodbo na kratko opiše Jaka.

Vendar ima ta globlji pomen. Pred leti se je v njegovi in bratovi hiši zgodila tragedija, ki je razburkala njuni duši. Skupaj sta začela iskati rešitev. Obiskovala sta ljubljansko duhovno univerzo, nato pa je Matej odšel naprej, v Indijo, da bi našel rešitev. »Iskala sva nekaj več. Samodejno sva opazila, da življenje postaja vsakodnevna rutina, kar nama ni bilo všeč. V Indiji, v Ashramu sva se znašla na pravi poti,« razloži Jaka Treven. Naj povemo, da je Ashram celo malo mesto, kjer se dnevno odvija spoznavanje samega sebe. Jaka nam opiše dnevni urnik: zjutraj darshan – vizija, kjer duhovni vodja Sai Baba poda blagoslov; sledijo bhajani – prepevanje hindujskih svetih pesmi; nato Satsange predavanja mojstra, ki ti omogoči neposreden stik s Sebstvom. Po kosilu se ritual ponovi.

Ashram vodi Sai Baba, ki je zmožen materializirati najrazličnejše stvari in se je inkarniral, da bi ljudem pokazal bistvo sveta. Ob njegovih praznovanjih se zbere tudi do milijon ljudi z vsega sveta. Jaka pravi, da je k njemu prišel zaradi pozitivnih vibracij. »Ko jih začutiš, veš, kdo si,« pravi. Delček iskanja sebe je Jaka preživel še v Ashramu Ramana Maharshija, ki je zanimiv zaradi bližnje svete gore Arunachale. »Z bratom sva se vsak dan povzpela na goro in v eni od jam meditirala, saj so v njej veljale izredno pozitivne vibracije. Tega ne morem opisati, to moraš doživeti. Tu čutiš, kdo si. Tu čas obstane,« razloži sogovornik. Okoli Arunachale se vsak mesec na polno luno naenkrat poda pol milijona ljudi.

»Danes veliko srčneje gledam na svet. Spoznal sem sebe, vem, kdo v resnici sem,« pravi Jaka in doda, da je spoznanje težko opisati, saj je lahko le izkustveno. Če je bil pred leti še vpet v materialne zadeve, mu slednje danes ne pomenijo bistva. Ljudi gleda s srcem. V Indiji je prepoznal tudi svoje drugo ime – Omen Sat. »To je umetniško ime, ki sem ga dobil iz meditacije in vsebuje več pomenov. Pomeni biti čisto bivanje, izkustvo Sebstva,« razloži Jaka.

Napisal knjigo, sklada glasbo

Danes se izraža skozi umetnost. Napisal je knjigo Zdaj Sem, Tu Sem, Jaz Sem. Prej je vrtel plesno glasbo, danes sestavlja zdravilno glasbo, ljubiteljsko tudi slika. »Že pred odhodom sem vedel, kaj bi rad delal v življenju, po šestih mesecih v Ashramu pa sem pridobil še večjo moč in energijo. Poti so mi odprte, sedaj skušam ideje le še realizirati in jih pokazati čim širši množici. Lahko rečem, da sem umetniška duša,« pove Jaka Treven.

Spregovorimo tudi nekaj besed o Indiji, o tamkajšnjih prebivalcih. Jaka jih opisuje kot zelo odprte ljudi, kjer se še vedno opazi nasmeh v očeh, čeprav na podeželju vlada velika beda in kupi smeti na vsakem koraku. »Še vedno pa lahko opaziš veliko srčnosti. Seveda pa so razlike med podeželjem in mesti ogromne, takšne, da si jih niti v Evropi ne moremo predstavljati,« pravi Jaka.

Ko sogovornika vprašamo po navadah v Indiji, pogovor znova steče o Ashramu. »V določenih predelih moraš biti bos, saj je obuvalo simbol tvojih problemov. Ko jih sezuješ in vstopiš v objekt, pustiš probleme zunaj,« razloži Jaka in pove, da morajo biti ženske oblečene po posebnih pravilih, moški pa morajo nositi dolge hlače. V Ashramu spoštujejo vse vere. Modrec je vedno govoril, da naj vsak spoštuje svojo vero in svoje zakone. Brata Treven sta v Indiji komunicirala v angleščini, ki jo Indijci obvladajo, le včasih si je potrebno na podeželju pomagati z rokami. Vendar, kot pravi sogovornik, te želijo razumeti in tudi biti razumljeni. So odprti, vedno si vzamejo čas.

Dotaknemo se tudi hrane. V Ashramu so imeli tri restavracije; v zahodni so stregli z evropsko hrano, severnoindijska je malce pekoča, medtem ko je južnoindijska hrana zelo pekoča. »Največkrat sem seveda jedel zahodno hrano, južno indijske pa se nisem niti dotaknil. Tudi z rahlo pekočo nisem imel problemov, vendar si več nisem upal,« razloži Jaka. Med polletnim bivanjem se je večkrat selil, ali v Ashram ali iz njega. Sobe so bile špartansko urejene, z majhno kuhinjo, malo sobico za spanje in malo kopalnico s tušem. No, tudi cena je bila ugodna, kot pač velja večina cen v Indiji. Kosilo tako stane okoli 40 centov, prenočišče 60 centov. »V mestih je drugače, kjer so že oblačila lahko zelo draga, saj v Indiji velja, da kdor ima denar, se v njem lahko kopa. Tako so v mestih lahko hlače tudi po 200 evrov, kar za veliko prebivalcev Indije pomeni dovolj denarja za preživetje za več mesecev,« razloži sogovornik. Jaka Treven v Indiji ni kupoval veliko oblačil. Nabavil si je tradicionalno indijsko oblačilo, sicer pa je s seboj odnesel zgolj tri majice, pet parov spodnjih hlač, kratke hlače, brisačo in osebne higienske pripomočke.