Kati in Zdravko Porenta, Ančnikova iz Bašlja, sta slavila zlato poroko.

Spoznala sta se na tečaju za šoferje

Minulo soboto sta si v preddvorski cerkvi po petdesetih letih znova rekla da Kati in Zdravko Porenta.

Bašelj - Živita v Bašlju, tik ob potoku Belca, kjer je Kati po stari mami podedovala skromno hišico. Kot nezakonski otrok ni imela srečne mladosti, poleg tega se je družina iz Bašlja preselila v Kranj, kjer se je težko navadila druge šole. Ko se je pozneje vrnila v Bašelj, pa je pogrešala kranjsko druščino. Zaposlila se je v Iskri. Tam je delal tudi Zdravko, doma s kmetije v Bitnjah, po poklicu vodovodni inštalater, ki je potem opravil delovodsko šolo in delal kot vodja tekočega vzdrževanja. Zbližala pa sta se na šoferskem tečaju, pove Zdravko.

Vzela sta se ob koncu avgusta 1957 in začela urejati hišico v Bašlju, saj ju je vse bolj vleklo pod gore. Čez dve leti sta se preselila vanjo, tisto leto se jima je rodila tudi hči edinka. In kupila sva tudi naš prvi avto, pravi Zdravko, ki si je zapomnil, da je za deset let star fiat 1100 tedaj dal 43 plač. Čeprav je bil videti nadvse spodoben avto, pa sta včasih gume na poti iz Bašlja v Kranj tudi po dvakrat krpala. Tudi sicer življenje ni bilo prav rožnato. Mladi danes komaj verjamejo, kako smo živeli brez pralnega stroja in celo brez vode v hiši, se spominjata Porentova. Prat in zajemat vodo za kuho so hodili v potok Belca ali pa so jo lovili pod kapom, šele pozneje so napeljali vodovod.

»A nič zato, danes se imava prav lepo,« povesta zlatoporočenca, ki ne pozabita dodati, da Gorenjski glas pa bereta celo dlje. Zdravko se je nanj naročil pred 55 leti, ko je bil pri vojakih. Svoje čase sta veliko hodila v hribe, Zdravko tudi s »paličarji« iz Stražišča. Na Triglavu sta bila nazadnje sredi devetdesetih let, na najbližji Storžič pa sploh nista štela vzponov. Zdravko posebno rad pohaja po planinskih travnikih, kjer nabira zelišča, ali pa po gozdu, kjer najde odvržene rogove srnjadi in jelenjadi. Kati, ki jo zadnje čase mučijo težave s hrbtenico, pa gre s prijateljico vsak večer na enourni sprehod v okolico. Doma skrbita za kokoši, rejo ovac pa sta prepustila zetu. S hčerkino družino (imata odrasla vnuka in vnukinjo) živijo v isti hiši in se lepo razumejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / petek, 2. maj 2014 / 10:59

Tradicionalni pohod k slapu Savica

Ribčev Laz – Turistično društvo Bohinj v petek, 2. maja pripravlja že šesti pohod k slapu Savica. Pripravili so dve štartni mesti za dve dolžini pohoda, in sicer prvo izpred pisarne Turist...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.