Kati in Zdravko Porenta, Ančnikova iz Bašlja, sta slavila zlato poroko.

Spoznala sta se na tečaju za šoferje

Minulo soboto sta si v preddvorski cerkvi po petdesetih letih znova rekla da Kati in Zdravko Porenta.

Bašelj - Živita v Bašlju, tik ob potoku Belca, kjer je Kati po stari mami podedovala skromno hišico. Kot nezakonski otrok ni imela srečne mladosti, poleg tega se je družina iz Bašlja preselila v Kranj, kjer se je težko navadila druge šole. Ko se je pozneje vrnila v Bašelj, pa je pogrešala kranjsko druščino. Zaposlila se je v Iskri. Tam je delal tudi Zdravko, doma s kmetije v Bitnjah, po poklicu vodovodni inštalater, ki je potem opravil delovodsko šolo in delal kot vodja tekočega vzdrževanja. Zbližala pa sta se na šoferskem tečaju, pove Zdravko.

Vzela sta se ob koncu avgusta 1957 in začela urejati hišico v Bašlju, saj ju je vse bolj vleklo pod gore. Čez dve leti sta se preselila vanjo, tisto leto se jima je rodila tudi hči edinka. In kupila sva tudi naš prvi avto, pravi Zdravko, ki si je zapomnil, da je za deset let star fiat 1100 tedaj dal 43 plač. Čeprav je bil videti nadvse spodoben avto, pa sta včasih gume na poti iz Bašlja v Kranj tudi po dvakrat krpala. Tudi sicer življenje ni bilo prav rožnato. Mladi danes komaj verjamejo, kako smo živeli brez pralnega stroja in celo brez vode v hiši, se spominjata Porentova. Prat in zajemat vodo za kuho so hodili v potok Belca ali pa so jo lovili pod kapom, šele pozneje so napeljali vodovod.

»A nič zato, danes se imava prav lepo,« povesta zlatoporočenca, ki ne pozabita dodati, da Gorenjski glas pa bereta celo dlje. Zdravko se je nanj naročil pred 55 leti, ko je bil pri vojakih. Svoje čase sta veliko hodila v hribe, Zdravko tudi s »paličarji« iz Stražišča. Na Triglavu sta bila nazadnje sredi devetdesetih let, na najbližji Storžič pa sploh nista štela vzponov. Zdravko posebno rad pohaja po planinskih travnikih, kjer nabira zelišča, ali pa po gozdu, kjer najde odvržene rogove srnjadi in jelenjadi. Kati, ki jo zadnje čase mučijo težave s hrbtenico, pa gre s prijateljico vsak večer na enourni sprehod v okolico. Doma skrbita za kokoši, rejo ovac pa sta prepustila zetu. S hčerkino družino (imata odrasla vnuka in vnukinjo) živijo v isti hiši in se lepo razumejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / torek, 8. december 2015 / 11:44

Pod Krvavcem je dišalo od dobrot

V Adergasu je prejšnji petek dišalo od dobrot. Mize so bile polne najrazličnejših dobrot iz »špajze«.

Objavljeno na isti dan


Humor / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Ta je dobra

Javni uslužbenec Javni uslužbenec sedi v kuhinji, pije kavo in bere časopis. Žena vsa zgrožena vpraša: »Kaj danes ne greš v službo?« Mož ves prestrašen: »Je...

Prosti čas / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Glavni na vasi

Besniški kvintet bo v nedeljo v Železnikih praznoval desetletnico delovanja. Fantje so prireditev poimenovali Življenje podeželskih plejbojev ali Tuje hočemo, svojega ne damo!

Prosti čas / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Miro in njegovih štirideset lepih let

Miro Mikič je prepoznaven predstavnik letnika 1971 v Kranju. Priljubljen med prijatelji, skoraj vzoren oče hčerke in sina, soprog na dolge proge in ubogljiv sin ter poslušen brat...

Zanimivosti / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Kosilo za tuje delavce

Jesenice - Prostovoljci iz Dobrodelnega društva UP Jesenice so prejšnjo soboto, ob Dnevu za spremembe, pripravili akcijo z naslovom Kosilo za migrantske delavce. V samskem domu n...

GG Plus / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Ena sama strast

Minuli konec tedna je v Ljubljani potekal že peti mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Pravi zbiralci so ljudje posebne vrste, strast, s katero se posvečajo svoji zbirki, pa je neizmerna.