Kati in Zdravko Porenta, Ančnikova iz Bašlja, sta slavila zlato poroko.

Spoznala sta se na tečaju za šoferje

Minulo soboto sta si v preddvorski cerkvi po petdesetih letih znova rekla da Kati in Zdravko Porenta.

Bašelj - Živita v Bašlju, tik ob potoku Belca, kjer je Kati po stari mami podedovala skromno hišico. Kot nezakonski otrok ni imela srečne mladosti, poleg tega se je družina iz Bašlja preselila v Kranj, kjer se je težko navadila druge šole. Ko se je pozneje vrnila v Bašelj, pa je pogrešala kranjsko druščino. Zaposlila se je v Iskri. Tam je delal tudi Zdravko, doma s kmetije v Bitnjah, po poklicu vodovodni inštalater, ki je potem opravil delovodsko šolo in delal kot vodja tekočega vzdrževanja. Zbližala pa sta se na šoferskem tečaju, pove Zdravko.

Vzela sta se ob koncu avgusta 1957 in začela urejati hišico v Bašlju, saj ju je vse bolj vleklo pod gore. Čez dve leti sta se preselila vanjo, tisto leto se jima je rodila tudi hči edinka. In kupila sva tudi naš prvi avto, pravi Zdravko, ki si je zapomnil, da je za deset let star fiat 1100 tedaj dal 43 plač. Čeprav je bil videti nadvse spodoben avto, pa sta včasih gume na poti iz Bašlja v Kranj tudi po dvakrat krpala. Tudi sicer življenje ni bilo prav rožnato. Mladi danes komaj verjamejo, kako smo živeli brez pralnega stroja in celo brez vode v hiši, se spominjata Porentova. Prat in zajemat vodo za kuho so hodili v potok Belca ali pa so jo lovili pod kapom, šele pozneje so napeljali vodovod.

»A nič zato, danes se imava prav lepo,« povesta zlatoporočenca, ki ne pozabita dodati, da Gorenjski glas pa bereta celo dlje. Zdravko se je nanj naročil pred 55 leti, ko je bil pri vojakih. Svoje čase sta veliko hodila v hribe, Zdravko tudi s »paličarji« iz Stražišča. Na Triglavu sta bila nazadnje sredi devetdesetih let, na najbližji Storžič pa sploh nista štela vzponov. Zdravko posebno rad pohaja po planinskih travnikih, kjer nabira zelišča, ali pa po gozdu, kjer najde odvržene rogove srnjadi in jelenjadi. Kati, ki jo zadnje čase mučijo težave s hrbtenico, pa gre s prijateljico vsak večer na enourni sprehod v okolico. Doma skrbita za kokoši, rejo ovac pa sta prepustila zetu. S hčerkino družino (imata odrasla vnuka in vnukinjo) živijo v isti hiši in se lepo razumejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 5. junij 2017 / 15:26

Tekmovali v ročni košnji

S prireditvijo Janez že kleplje v Novi Oselici so v turističnem društvu Sovodenj poskrbeli za uvod v košnjo tega poletja.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Menija ne bodo več spreminjali

»Treningi, kot je bil današnji, so koristni, saj prispevajo k večji uigranosti ekipe. Ko kuhamo za večje število gostov, se ponavadi pokažejo še zadnje pomanjkljivosti, zaradi katerih bi na tekmo...

Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

V vsaki situaciji nekaj humorja

Tomaž Čop je pred osemnajstimi leti zaplul v radijske valove, ves ta čas pa je povezan s humorjem in oddajami, ki zabavajo poslušalce.

Kranj / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Propad štipendijske sheme?

Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Znamenitih majolik bo odslej manj

Po 153 letih so kamniške majolike - enega najbolj prepoznavnih slovenskih spominkov s specifično ročno poslikavo, ki je ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izdelovati.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Cvetoči vrt, Monetov atelje

"Razen slikanja in vrtnarjenja nisem dober v ničemer," je nekoč rekel sloviti impresionistični slikar Claude Monet. Na podeželskem posestvu v vasi Giverny, kjer je ustvaril čudovit vrt, ki je postal n...