Kati in Zdravko Porenta, Ančnikova iz Bašlja, sta slavila zlato poroko.

Spoznala sta se na tečaju za šoferje

Minulo soboto sta si v preddvorski cerkvi po petdesetih letih znova rekla da Kati in Zdravko Porenta.

Bašelj - Živita v Bašlju, tik ob potoku Belca, kjer je Kati po stari mami podedovala skromno hišico. Kot nezakonski otrok ni imela srečne mladosti, poleg tega se je družina iz Bašlja preselila v Kranj, kjer se je težko navadila druge šole. Ko se je pozneje vrnila v Bašelj, pa je pogrešala kranjsko druščino. Zaposlila se je v Iskri. Tam je delal tudi Zdravko, doma s kmetije v Bitnjah, po poklicu vodovodni inštalater, ki je potem opravil delovodsko šolo in delal kot vodja tekočega vzdrževanja. Zbližala pa sta se na šoferskem tečaju, pove Zdravko.

Vzela sta se ob koncu avgusta 1957 in začela urejati hišico v Bašlju, saj ju je vse bolj vleklo pod gore. Čez dve leti sta se preselila vanjo, tisto leto se jima je rodila tudi hči edinka. In kupila sva tudi naš prvi avto, pravi Zdravko, ki si je zapomnil, da je za deset let star fiat 1100 tedaj dal 43 plač. Čeprav je bil videti nadvse spodoben avto, pa sta včasih gume na poti iz Bašlja v Kranj tudi po dvakrat krpala. Tudi sicer življenje ni bilo prav rožnato. Mladi danes komaj verjamejo, kako smo živeli brez pralnega stroja in celo brez vode v hiši, se spominjata Porentova. Prat in zajemat vodo za kuho so hodili v potok Belca ali pa so jo lovili pod kapom, šele pozneje so napeljali vodovod.

»A nič zato, danes se imava prav lepo,« povesta zlatoporočenca, ki ne pozabita dodati, da Gorenjski glas pa bereta celo dlje. Zdravko se je nanj naročil pred 55 leti, ko je bil pri vojakih. Svoje čase sta veliko hodila v hribe, Zdravko tudi s »paličarji« iz Stražišča. Na Triglavu sta bila nazadnje sredi devetdesetih let, na najbližji Storžič pa sploh nista štela vzponov. Zdravko posebno rad pohaja po planinskih travnikih, kjer nabira zelišča, ali pa po gozdu, kjer najde odvržene rogove srnjadi in jelenjadi. Kati, ki jo zadnje čase mučijo težave s hrbtenico, pa gre s prijateljico vsak večer na enourni sprehod v okolico. Doma skrbita za kokoši, rejo ovac pa sta prepustila zetu. S hčerkino družino (imata odrasla vnuka in vnukinjo) živijo v isti hiši in se lepo razumejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 11. december 2021 / 16:50

Finančna pomoč žičničarjem

Kranj – Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo javni poziv, na podlagi katerega bo žičničarjem delno pokrilo stroške vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav v zimski sezoni 2021/2022. Skupno...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / petek, 17. maj 2013 / 00:57

Tanja odgovarja

Že dolgo čakam na neko uresničitev. Povej mi, prosim, kdaj se premaknem z mrtve točke?

Mularija / petek, 17. maj 2013 / 00:53

Saj smo punce

Dragi otroci, medtem ko še vedno čakamo na vaše prispevke na temo hišnih ljubljenčkov, naj vam na kratko predstavimo knjigo, ki bo najbolj prav prišla dekletom na prehodu iz otroš­tva v na...

Kultura / petek, 17. maj 2013 / 00:52

Z vražjo karizmo

V Galeriji Ivana Groharja so odprli razstavo fotografij Igorja Pustovrha (1961–2011). »Fasciniral me je, tako po umetniški kot človeški plati,« je dejal njegov prijatelj, umetnostni zgodovinar Boštjan...

Zanimivosti / petek, 17. maj 2013 / 00:51

Spreminjajo se samo na zunaj …

… značaj pa ostaja isti, so znova ugotavljali nekdanji sošolci letnika 1972/73 iz osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču, ki so se minuli petek zbrali na 40. obletnici valete.

Razvedrilo / petek, 17. maj 2013 / 00:50

Saškina trojka z ničlo

Trideseti rojstni dan je tisti prvi, ki ga ne čakaš prav z velikim navdušenjem. Vendar, ko ga preživiš, ugotoviš, da niti ni tako hudo v primerjavi z drugimi okroglimi obletnicami, ki še pridejo.