Swiming - da o plavanju ne govorimo
Kranj je bil priča odmevnemu športnemu dogodku. Letni bazen je bil prizorišče XI. Evropskega veteranskega prvenstva v plavanju, skokih v vodo, daljinskem ter sinhronem plavanju. Ker živim v neposredni bližini, sem bila na dogodek opozorjena tudi preko velikega plakata pri kokrškem mostu ter panojev postavljenih kar tako.
Sedaj pa k vsebini teh panojev, ki nista vsebovala niti ene slovenske besede. Ali je takšno oglaševanje sploh dovoljeno, prepuščam stroki. Zame je nedopustno, da se takšen oglas, ki označuje prireditev, uporabi v Sloveniji. Od prebivalcev Evrope se pričakuje, da znajo tudi vsaj enega od »svetovnih« jezikov, kar za angleščino vsekakor velja. Toda prireditve, ki nimajo sinhronega prevajanja v slovenščino in ki se oglašujejo v angleščini, v Sloveniji zame niso dopustne. Velika črna pika torej velja organizatorjem za oglaševanje.
Nekaj dni po postavitvi panojev sem razmišljala, kaj je z menoj narobe, da me to moti. Saj vendar znam angleško. Ko pa je enak problem izpostavila starejša gospa, sem vedela, da je problem globlji. Doživela je namreč, da se slovensko v javnosti ni govorilo in ne pisalo. Omenjeni pano jo je spomnil prav na tiste čase in bila je prizadeta.
Naj omenim še promet. Cesta pred mojim domom je imela polovično zaporo v času prireditve. Vožnjo je lahko nadaljeval le tisti, ki je imel dovolilnico organizatorja. Vsakič, ko sem se odpravila od doma in ko sem se vrnila, so me spremljali budni pogledi rediteljev in njihova želja, da pokažem dovolilnico. Ker je nisem imela, sem jih pomirila šele takrat, ko sem zapeljala na dvorišče. Imamo prebivalci »zaprtega« območja kakšno pravico do predhodnega obvestila ali dodatnih dovolilnic, je najverjetneje odvečno vprašanje. Organizator pa ja ne bo posvečal pozornosti tako majhnim, nepotrebnim stvarem. Nekaj deset ljudi se namreč popolnoma izgubi v vsej tej množici gostov iz Evrope.
Človek si ob takih dogodkih pomaga, kakor ve in zna. Jaz sem uporabila ščepec cinizma in pisanje ter pomnožila ljubezen do slovenske besede.
Irena Ahčin,
članica Komisije za oživitev mestnega jedra