Občutno dražji koruza in pšenica

Med kmetijskimi pridelki sta se v Sloveniji letos najbolj podražili koruza in pšenica.

Ljubljana – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je skupaj s sodelavci na petkovi novinarski konferenci predstavil gibanje cen kmetijskih pridelkov v svetu in v Sloveniji in pojasnil razloge za podražitve. Kot je dejal, so cene kmetijskih pridelkov, to je mleka, mlečnih izdelkov, žit ter prašičjega in perutninskega mesa v zadnjih mesecih porasle tako na svetovnih kot na evropskih trgih. Cena žit se je zvišala od 80 do 100 odstotkov, razlog za to je slaba letina, možnost uporabe žit za izdelavo biogoriv, zmanjšanje zalog žit ter večje povpraševanje živinorejcev po krmnih žitih. Mleko se je v zadnjem letu v povprečju podražilo za štiri odstotke, na kar sta vplivala predvsem manjša ponudba in vse večje povpraševanje na hitro rastočih trgih.

In kaj se s cenami kmetijskih pridelkov dogaja v Sloveniji? V zadnjih letih so cene realno dokaj hitro padale, hkrati pa se je povečeval delež proračunskih podpor, ki je v kmetijstvu ohranjal doseženo dohodkovno raven. Letos so se v primerjavi z lani najbolj podražili koruza, ta je bila ob koncu avgusta 90 odstotkov dražja kot v enakem lanskem obdobju. Cena pšenice je v tem obdobju porasla za 80 odstotkov, močno so se podražile še nekatere vrste sadja in zelenjave. Cena perutninskega mesa se je znižala za pet odstotkov, perutninsko meso se je podražilo za devet odstotkov in mleko za slabih šest odstotkov, pri odkupnih cenah govedi pa zaenkrat še niso zaznali vpliva sprememb na tujih surovinskih trgih.

Ker je Slovenija velika uvoznica hrane iz Evropske unije, se vpliv cen, ki se oblikujejo v uniji (tudi pod vplivom svetovnih cen), pomembno odraža pri cenah na slovenskem trgu. Cene hrane so se v zadnjem letu, med lanskimi in letošnjim julijem, v trinajstih državah Evropske monetarne unije zvišale za dva odstotka, v članicah Evropske unije za 2,6 odstotka in v Sloveniji za 7 odstotkov.