Veliki kranjski britof

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 1. september 2007 / 06:00

Letošnje poletje je v Kranju odprto arheološko najdišče v Lajhu. Doslej izkopali več kot 120 grobov z ostanki ljudi, ki so v Kranju živeli v 6. stoletju.

Na arheološkem najdišču v Lajhu, kot se imenuje predel Kranja ob Savski cesti, je te dni še zelo živahno. Zaščitna izkopavanja na več kot 1.500 kvadratnih metrov velikem območju, ki naj bi se po prvotni pogodbi z investitorjem Savo IP končala že v avgustu, se bodo nadaljevala v prvi septembrski teden. Arheologi so namreč našli precej več grobov, kot so najprej predvidevali, zato so s Savo IP, ki bo na tem območju gradila stanovanjske bloke, sklenili aneks k pogodbi in na voljo dobili še petnajst dni. Po letu 2004 je to že tretje zaščitno arheološko izkopavanje v predelu Lajha, teren, kjer arheologi delajo tokrat, pa je prvič leta 1898 »prekopal« že tedanji lastnik zemljišča Tomaž Pavšlar. »Ko smo predhodno sondirali teren, smo domnevali, da so bili vsi obstoječi grobovi že prekopani, saj Pavšlar za seboj ni pustil nobene dokumentacije o obsegu grobišča in številu grobov. Ko smo v nadaljevanju pogledali pod ostanke porušenih starejših stavb, pa smo našli nove, še nedotaknjene grobove,« je povedala terenska vodja izkopavanj iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Judita Lux. Pavšlar je očitno nehal tam, kjer so se začeli zidovi tedanjih objektov.

Po besedah Luxove je bilo v nekaj več kot sto letih na celotnem območju Lajha izkopanih že več kot 700 grobov, potrebno pa jih je dodati vsaj še 120, ki so jih odkopali letos poleti. Šlo naj bi za eno največjih grobišč iz tega obdobja v Evropi. »Od tega je okrog 35 še nedotaknjenih grobov in zanimivo šest grobov z dvema skeletoma. Bodisi moškega in otroka, mame in otroka, celo po dva odrasla skeleta skupaj. Zanimiv je bil grob, v katerem sta moški in ženska, pri čemer je moški ležal na hrbtu, ženska pa na trebuhu, kar je zelo neobičajno,« razlaga Luxova in v duhovitem tonu doda, da so na terenu razvili celo lokalno teorijo, da je par najbrž še po smrti prešuštvoval. Dvojni grobovi pričajo o morebitni epidemiji, ki je v 6. stoletju lahko zajela prebivalce teh krajev, saj so bile te osebe pokopane istočasno.

Najdbe so datirane v 6. stoletje, ko je bila na pomolu (kjer je danes stari del Kranja) zgodnja srednjeveška nekropola imenovana Carnium. »Generalno lahko rečemo, da je bilo pokopališče v uporabi v tem stoletju, gre pa za pripadnike različnih narodov od staroselcev, Langobardov, Gotov, Alemanov do ljudstev z vzhoda. Očitno so narodi, ki so se na tem območju menjali, vselej prevzemali tradicijo predhodnikov in so pokopavali na istem mestu,« razmišlja sogovornica. Pokopi so vsi orientirani v smeri vzhod–zahod, tako da je lobanja vselej obrnjena proti vzhajajočemu soncu. Kot ugotavljajo arheologi, so grobovi tudi lepo razporejeni v smiselnem redu drug ob drugem. Nekaj, predvsem ženskih grobov je bilo dokaj bogatih, saj so našli različne pozlačene in srebrne fibule, okrašene s poldragimi kamni, številne ogrlice iz barvanega stekla, pasne spone, nožičke. Najdbe kažejo, da je šlo v tem delu pokopališča za pokopane umrle višjega srednjega sloja.

Pri izkopavanjih dve arheologinji sodelujeta z osmimi tehniki (študenti arheologije), le nekaj je pa je tudi zunanjih sodelavcev. Kot je povedala Luxova, so zaradi zahtevnosti izkopavanj tokrat predvsem želeli imeti čimveč ljudi iz stroke. »V veliko pomoč nam je naš podizvajalec, podjetje Magelan, ki poskrbi za večja strojna dela in potrebno infrastrukturo za naše delo. Na podlagi izkušenj iz izkopavanj v letu 2004 smo tokrat poskrbeli za varnostnike, najdišče nam tako varuje podjetje G7,« je še povedala Judita Lux. V septembru bodo rušili še nekaj objektov v tem kareju in arheologi bodo vsa dela budno spremljali, saj je težko reči, do kje je 1500 let staro kranjsko pokopališče zares segalo.