Letos več študentskih postelj

Besedilo: Maja Kalan
petek, 31. avgust 2007 / 06:00

Vsakoletni boj za študentske postelje doseže svoj vrh prav avgusta, ko študentje vložijo prošnje za pridobivanje ali podaljševanje pravice do subvencioniranega bivanja. Letošnji rok za oddajo prošenj je bil deseti avgust, čas, ko je srečnežem, ki za svoj študij ne potrebujejo tovrstne namestitve, glavna skrb zgolj poletni oddih.

Statistični urad pravi, da je bilo v študijskem letu 2006/2007 v Sloveniji 40 študentskih domov, ki so nudili nastanitev 11.481 študentom. Odstotek vseh rednih študentov, nastanjenih v študentskih domovih, je dosegal 17,5 odstotka, kar je odstotek več kot v predpreteklem letu, a vendarle precej nižji kot na primer leta 1995/96, ko je tam bivala več kot četrtina, ali še desetletje pred tem, ko je bil delež kar 35-odstoten. Še vedno pa statistični urad beleži hitrejšo rast števila študentov kot postelj zanje.

Zavod Študentski domovi v Ljubljani, kamor naslavlja prošnje pretežni del slovenske študentske populacije, je bil letos dobro pripravljen. V pričakovanju kakih 2400 novih vlog so nejasnosti v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev reševali na info liniji, odgovore na najpogostejša vprašanja pa so študentje lahko našli tudi na njihovi spletni strani. Vsakoletne skrbi o premajhnem številu študentskih postelj pa so letos pospremili z razveseljivo spremembo – tremi novozgrajenimi študentskimi domovi in z njimi preko 900 novih ležišč. Leta 2006 zgrajenim študentskim domovom na Litostrojski (ta šteje med najbolj luksuzne), Poljanski cesti ter Fakulteti za družbene vede pa nekateri študentje očitajo predvsem cene: povprečna cena bivanja v študentskem domu v Ljubljani sicer znaša 60,70 evrov, medtem ko se cene na omenjenih treh lokacijah gibljejo okoli 100 evrov. Upoštevaje dejstvo, da je najnižja cena za bivanje v sicer davnega leta 1938 zgrajenem Akademskem kolegiju na Vilharjevi kar trikrat nižja od cene postelje na Litostrojski, kjer imajo študentje mimogrede celo možnost najema garaže, se marsikateremu študentu poraja ugotovitev, da so preprostost, cenenost in egalitarizem pri subvencionirani nastanitvi le še principi preteklosti.