V srednji šoli ne gre brez učenja

Besedilo: Maja Bertoncelj
petek, 31. avgust 2007 / 06:00

Za uspešna štiri srednješolska leta je potrebno redno učenje. Če ne gre, lahko poiščete pomoč. Zelo pomembna je tudi podpora staršev.

Prehod iz osnovne v srednjo šolo je za marsikoga težak in stresen. Več o težavah, s katerimi se srečujejo srednješolci, je povedala Tanja Varjačič iz svetovalne službe na Gimnaziji Kranj.

S katerimi spremembami se sreča najstnik ob vstopu v srednjo šolo?

»Sprememb je zagotovo več. Prva precej velika je vstop v novo šolo, novo okolje, novi so profesorji. Drugačen je tudi sistem dela. V srednji šoli se snov jemlje hitreje, več je treba znati. V osnovni šoli se učenci lahko veliko naučijo že s poslušanjem, sodelovanjem pri pouku, medtem ko v srednji šoli brez učenja doma ne gre. Poleg tega je predvsem dijake z nižjo samopodobo, manj samozavestne strah, kakšen vtis bodo naredili na sošolce, na profesorje, če bodo zadostili pričakovanjem staršev. Preskok iz osnovne v srednjo šolo je za nekatere res težaven in stresen.«

Zaradi katerih problemov se dijaki prvih letnikov najpogosteje obračajo na vas?

»Zelo različno. V začetku predvsem zaradi osebnih težav, če se ne znajdejo v razredu, imajo težave doma, po prvih preverjanjih znanja pa tudi zaradi težav povezanih z učenjem.«

V osnovni šoli super odličnjak/inja, v srednji šoli pa popravni izpiti. Kje ponavadi tičijo razlogi za takšen preobrat?

»Razlogov je več, najpogostejši pa je, da se ne znajo redno učiti, nimajo delovnih navad. V osnovni šoli se na račun bistrosti in tudi prizadevnosti pri pouku še da dosegati dobre rezultate, srednjo šolo pa le redkim izjemam uspe končati brez učenja. Učiti se je potrebno redno, poleg tega nam to znanje ostane dalj časa kot tisto, ki ga pridobimo pri kampanjskem učenju, ki dolgoročno ni učinkovito, saj se snov nadgrajuje. Predvsem je torej problem v tem, da dijaki nimajo izoblikovanih učnih navad in pri tem jim lahko pomagamo. Predstavimo jim metode učenja, ki so najbolj učinkovite, ter jih opozarjamo na redno učenje. Dijaki na začetku kar čakajo, se imajo fino, vse se jim zdi v redu, snov pa se nabira.«

Kakšna je vloga staršev pri srednješolcu?

»Vloga staršev je zelo velika. Pomembno je, da dijaka podpirajo, ga razumejo tudi takrat, ko ima kakšne težave. Opažam, da so starši včasih že ob prvih neuspehih otroka panični. Prva negativna ocena še ne pomeni konec sveta.«

Na kaj morajo biti starši še posebej pozorni?

»Da se z otrokom nekaj dogaja, lahko ugotovimo z opazovanjem različnih kazalcev: otrok se naenkrat zapre vase, ni več pripravljen govoriti o sebi, s starši zmanjša komuniciranje na minimum, pojavijo se neupravičeni izostanki od pouka, pozno hodi domov, spremeni vedenjske navade (postane pretirano agresiven, depresiven ali nesrečen), ali pride do hitrega poslabšanja učnega uspeha. Nekatere od teh težav, predvsem zapiranje vase, so povezane z obdobjem odraščanja, tako da ni nujno, da če opazimo katero izmed omenjenih težav, da to že pomeni, da se z otrokom nekaj slabega dogaja. Zelo pomembno je, da smo šola in starši na istem bregu, saj lahko skupaj naredimo bistveno več.«

Če posameznik ugotovi, da se trudi, ocene pa so negativne, je to že alarm, da se je bolje prepisati na manj zahtevno šolo?

»Če so kljub vloženemu trudu konstantno negativne ocene, se je smiselno pogovarjati o prepisu, vendar ne prezgodaj, ne že ob prvih negativnih ocenah. Možnosti, da se uspeh popravi, je namreč veliko. Na šoli imamo svetovanje in inštrukcije. So primeri, ko ima nekdo celo šolsko leto negativne ocene in potem ponavlja letnik, pa se izkaže, da je le potreboval čas, da je dozorel, se prilagodil, potem pa vsa štiri leta izdeluje brez težav.«