Utrujene noge prvi znak krčnih žil

Predvsem poleti na mnogih nogah vidimo zadebeljene, vijugaste modre žile, ki jih strokovno imenujemo krotice ali varice. Najbolj pogoste so pri starejših ljudeh in ženskah.

Pri tanki in svetli koži so podkožne vene dobro vidne. Poznamo dve veliki skupini ven: globoke, ki potekajo med mišicami, in povrhnje, ki ležijo v podkožnem maščevju. Varikozne spremembe nastajajo le v povrhnjih venah. Čeprav ni nujno, da krčne žile povzročajo težave, mnogi z začetno obliko bolezni tožijo zaradi utrujenih nog, otekajo jim gležnji, kar je očitno še posebej zvečer, ponoči pa jih nemalokrat presenetijo krči v mečih.

Povečan tlak razteguje stene ven

Vene prenašajo kri po venskem obtoku nazaj do srca. Da bi kri tekla v pravi smeri, ji pomagajo venske zaklopke v stenah ven. Brez njih bi nam takoj, ko bi vstali, vsa kri odtekla v spodnje okončine. Ker je pritisk nanje močan, se lahko okvarijo. Notranje stene se čezmerno raztegujejo, dokler se žile ne razobličijo in nastanejo krčne žile. Tako stanje imenujemo povrhnja venska insuficienca. Varikozno se spremenijo le vene tik pod kožo, ne pa tudi globoke vene, ki prenašajo večino krvi. Krčne žile lahko prinesejo tudi večje težave od otekanja nog, napetosti v njih ali nedoločljive bolečine. Okoli gležnja se koža zaradi povečanega pritiska koža obarva rjavo, pojavijo se svetleče bele lise in nastane ekcem. Koža postane razbarvana, rdeča in trda, kar je že znak kroničnega obolenja. Ti znaki lahko vodijo v nastanek razjede, ki je najhujša oblika obolenja ven spodnjih okončin, vendar do nje prihaja le pri enem odstotku obolelih.

Popuščanje venskih zaklopk ali premalo kolagena?

Čeprav je bolezen dedno pogojena, natančni vzrok za njen nastanek še ni znan. Poznani sta dve glavni teoriji. Ena govori o popuščanju venskih zaklopk: ko slednje postanejo insuficientne, kar pomeni, da ne tesnijo, se del tlaka preseli z vrha ven na del pod njim. Stene žil izgubijo prožnost in se raztegnejo, zato se lističi zaklopke ločijo in ne tesnijo več, kar se lahko širi po nogi navzdol. Druga teorija govori o slabši kakovosti nožnih ven, ki jim primanjkuje kolagena, ki skrbi za oporo, in elastina, ki je odgovoren za elastičnost. Težave se povečujejo po šestdesetem letu starosti, pri ženskah bolj kot pri moških. V nerazvitem svetu zboli le dva odstotka ljudi, v razvitem svetu pa več kot desetkrat več. Pomembni dejavnik tveganja je nosečnost: možnost za nastanek krčnih žil se povečuje s številom porodov. Nekatere raziskave opozarjajo na pomen pravilne prehrane, bogate z vlakninami, druge na stoječe delo in tesna oblačila, ki slabšajo bolezen. Dejavniki tveganja so tudi premalo gibanja, dolgo sedenje, debelost in nepravilna obutev. Težave s krčnimi žilami lajša zmerno gibanje, dvigovanje nog leže in nošenje medicinskih kompresijskih nogavic. S temi ukrepi spodbujamo delovanje mišične črpalke ter preprečujemo povratni pretok in zastoj krvi v nožnih venah. Med koristne aktivnosti štejemo zmerno hojo, lahen tek, kolesarjenje, ples, plavanje v vodi, hladnejši od 32 stopinj Celzija, tenis, golf, odsvetujejo pa se vroče kopeli, savnanje in sončenje.

Zdravljenje krčnih žil

Sklerozacijsko zdravljenje krčnih žil ali zdravljenje z injekcijami je najprimernejše pri manjših krčnih žilah pod kolenom, ki še niso pod pritiskom zaradi okvarjenih zaklopk v višjih predelih noge. V prizadete žile se vbrizga sredstvo, ki zlepi veno, ki se zapre in odmre. Po posegu mora biti noga dobro povita s povoji ali kompresijskimi nogavicami vsaj dva ali tri tedne. Pri hujših oblikah povrhnje venske insufience se zdravnik lahko odloči za kirurško zdravljenje, ki predhodno zahteva pregled prehodnosti globokega venskega sistema. Najbolj pogost poseg, za katerega se odločajo žilni kirurgi, je stripping. Primeren je takrat, ko ima velika vena safena okvarjene zaklopke. Veno podvežejo v dimljah in jo izvlečejo od dimelj do višine kolen (delni stripping), lahko pa tudi od gležnja do dimelj (celotni stripping). Po operaciji nogo tri do šest mesecev povezujemo s kompresijskimi povoji ali nosimo kompresijske nogavice.

Pajkaste ali mrežaste varice

Pajkaste ali mrežaste varice sodijo bolj med lepotne napake kot med medicinski problem. Za odpravo teh tankih žilic so na voljo različni posegi, najpogosteje pa se uporabljajo mikrosklerozacija, laserska terapija ter diatermija oziroma termokoagulacija. Pri prvi tehniki v žilico vbrizgavajo sredstvo, ki povzroči, da se žila zlepi in odmre. Laserska terapija je primerna za najtanjše žilice, pri termokoagulaciji pa s toploto, ki jo proizvede električni tok, postopoma uničijo žilo. Nobena od teh treh metod pa ne prepreči nastajanja novih pajčevinastih žilnih sprememb.

Zapiranje vene s segrevanjem

S kirurškim posegom poskušajo zapreti oziroma zožiti razširjene velike vene safene. S posebno sondo v notranjost vene dovedejo radiofrekvenčno energijo, ki veno segreje na 80 stopinj Celzija. To povzroči stalno krčenje kolagenskega veziva in s tem zaprtje vene. Obstajata dve tehniki: radiofrekvenčna venska ablacija in endovenska laserska obliteracija. Z njima dosegajo kar 96-odstotno takojšnjo zaporo vene. Tehniki sta podobni, le da pri endovenski laserski obliteraciji uporabljajo laser. Obe se izvajata v lokalni anesteziji, sta varni in minimalno boleči.

Obkladki za težke noge

V lekarnah je na voljo več gelov in mazil, ki delujejo proti oteklinam in blažijo občutek napetosti in težkih nog. Posebno priljubljeni so pripravki, ki vsebujejo naravne učinkovine iz divjega kostanja, medene detelje, virginskega nepozebnika in ognjiča. Sami si lahko pomagate z oblogami, prepojenimi z enim od naslednjih pripravkov: prevretka zdrobljenih korenin gabeza (2 ščepca na skodelico), poparka listov in cvetov mrtve koprive (3 ščepci na skodelico), poparka listov in cvetov lobodike (1 ščepec na skodelico). Ob tem pijte čaj iz rmana, šentjanževke in vinske trte.