Badelj zoper zbadanje

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 28. avgust 2007 / 06:00

Pegasti badelj (Silybum marianum) je tista nenavadna bodeča rastlinica s škrlatno rdečimi cvetnimi koški in listi, na katerih opazimo bele proge. Z bodečnico ali bodiko, kot ji tudi pravimo, so od nekdaj zdravili depresije, "mačka" in notranje zbadanje. Danes velja za najpomembnejše zeliščno zdravilo, ki varuje jetra in pomaga obnavljati njihove celice.

V zdravilne namene uporabljamo predvsem seme, ki ga nabiramo od junija do oktobra. Socvetja odrežemo, ko glavice dobijo bele vrhove, jih posušimo in omlatimo. Redkeje uporabljamo sveže ali posušene liste, ki jih nabiramo v času cvetenja.

Marijin osat za več mleka

Badlju pravimo tudi Marijin osat, legenda v zvezi s tem pa pravi, da je devica Marija iskala miren kraj za dojenje. Marijin osat je to opazil in z listi zaščitil mater in dete Jezusa. Nekaj kapljic mleka je padlo tudi na njegove liste, ki imajo zato še dandanes bele lise in proge. To je dalo tudi povod, da so zelišče jemale žene za večje nastajanje mleka med dojenjem.

Badelj skozi čas

Z njim so jetra zdravili že v antiki. Leta 23 je Plinij priporočal mešanico badljevega soka in medu za izboljšanje presnove in spodbujanje pretakanja žolča. Grki so ga uporabljali pri kačjih pikih. V srednjem veku so si z njim pomagali pri melanholiji, malariji, morski bolezni, zlatenici, žolčnih kamnih, za obnovo jeter in vranice ter pri zbadanju v rebrih, kar naj bi kazalo na vnetje pljučne ali rebrne mrene. Na prelomu stoletja je postal zelo popularen v ameriški medicini, kjer so ga in ga še vedno uporabljajo za zdravljenje krčnih žil, menstrualnih težav, bolezni jeter in žolča ter ledvičnih bolezni. Prepričal je tudi Nemce, ki z njim uspešno zdravijo hepatitis in cirozo jeter. Tudi pri nas je badelj vse bolj priljubljen. Čislal ga je Simon Ašič, ki je svetoval, da mu v čaju dodamo še poprovo meto – zaradi okusa in tudi zaradi večjega učinka. Dr. Katja Galle Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem zapiše, da pripravki iz semen ugodno vplivajo na poškodbe jeter, kot so zamaščena jetra, jetrna ciroza, toksične poškodbe z različnimi zdravili, pa tudi na povišanje jetrnih encimov v zvezi z žolčnimi obolenji. Zelišču pripisujejo sposobnost ohranjevanja zdravih jeter ter vpliv pri funkcionalnih motnjah, pri zlatenici, žolčnih kolikah in podobnih obolenjih. Novejše raziskave nakazujejo, da lahko silimarin, najpomembnejša učinkovina pegastega badlja, zmanjšuje rast določenih rakastih celic, predvsem raka na prostati. Zmanjševal pa naj bi tudi možnost nastanka ateroskleroze in zniževal raven holesterola v krvi. Uspešno pa ga že uporabljajo za omejitev poškodb na jetrih, ki jih pri zdravljenju raka povzroči kemoterapija.

Poparek, prelivek, tablete in prah

Čaj iz badlja si pripravimo v obliki poparka: žličko zdrobljenih semen poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati petnajst minut. Trikrat na dan pijemo po eno skodelico čaja pol ure pred jedjo. Lahko se odločimo tudi za prelivek: semena namakamo nekaj ur v hladni vodi in segrejemo do vretja. Čaj pomaga pri vnetjih jeter, ne glede na to, ali gre za virusni hepatitis ali pa za zamaščena jetra, ki so posledica nezmernega uživanja alkohola ali preobilne hrane. Pomaga pri regeneraciji jeter in odstranjuje pritisk v jetrih. V jetrih namreč ni živčnih končičev, zato ne bolijo. Pijmo ga še proti vnetjem žolča, revmi, holesterolu in krčnim žilam. Seme badlja lahko tudi stolčemo, zmeljemo, ga žvečimo ali pa jemljemo prah s tekočino. Dandanes iz badlja izdelujejo tablete, kapsule, dražeje in prah, ki ga primešamo v jogurt, sadni sok ali čaj. Vsi ti pripravki se priporočajo ljudem, ki kadijo ali so izpostavljeni cigaretnemu dimu, tistim, ki uživajo velike količine alkohola ali imajo motnje na jetrih, športnikom in vsem ljudem, ki se želijo preventivno zaščititi pred toksini, ki nas obdajajo.