Volili bomo predsednika države

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 24. avgust 2007 / 06:00

Lani smo volili župane in občinske svetnike, prihodnje leto bomo poslance državnega zbora, letos so predsedniške volitve. Na slednjih bomo volili že tretjega predsednika republike, odkar je Slovenija samostojna država.

Kranj - Kdo bo na čelu države za Milanom Kučanom in Janezom Drnovškom, se bomo volivke in volivci odločali v nedeljo, 21. oktobra, če pa tedaj nobeden od kandidatov ne bo dobil večine glasov, bomo državljani v drugem krogu izbirali med tistima dvema kandidatoma, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Sedaj še ne vemo niti tega, med koliko kandidati bomo izbirali v prvem krogu. Vemo le to, da se za položaj prvega moža države Slovenije poteguje trinajst kandidatov, ki pa jih do končne vložitve kandidature na državno volilno komisijo loči še 33 dni. Zadnji dan za vložitev kandidatur je namreč 26. september. Večina predsedniških kandidatov se je odločila, da bo za to mesto kandidirala s podpisi volivcev. Zbrati jih morajo po pet tisoč. Možnosti za vložitev kandidatur pa je še nekaj: kandidata za predsednika lahko predlaga deset poslancev državnega zbora, lahko ga predlaga parlamentarna stranka in svoj predlog podpre s podpisi vsaj treh poslancev, v primeru, da ga predlaga zunajparlamentarna stranka, pa mora zbrati tri tisoč podpisov. Vsak posameznik lahko podpre le enega kandidata za predsednika, kar ne velja zgolj za glas, ki ga oddamo na volilno nedeljo v volilno skrinjico, pač pa tudi pri podpisu podpore kandidatu. Kandidat za predsednika države pa ne sme kandidirati za poslanca državnega zbora ali za državnega svetnika.

Trinajst predsedniških kandidatov

Lani smo volili župane in občinske svetnike, še pred njimi poslance v evropski parlament, prihodnje leto bomo poslance državnega zbora, letos gremo na predsedniške volitve. Skorajda ne mine leto, da ne bi volili. Komaj je mimo ena volilna kampanja, že nas z obljubami zasujejo drugi. Uradna volilna kampanja za letošnje predsedniške volitve se začne čez slab mesec, neuradno pa so nas kandidati začeli nagovarjati že veliko prej. Prvi je svojo kandidaturo lani objavil evropski poslanec Lojze Peterle in napovedal, da bo kandidiral z državljansko pobudo, že zelo kmalu pa je pridobil tudi strankarsko podporo pomladnega trojčka SDS, NSi in SLS. Letošnje poletje so mu sledili še drugi kandidati, vse do trinajstega, ki se je pojavil ta teden. Naštejmo jih po abecednem redu: Jože Andrejaš, gostilničar iz Radovljice, Marjan Beranič, podjetnik iz Maribora, Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije, Jožef Horvat, borec za okolje iz Kopra, poslanec SNS Zmago Jelinčič, predsednik zunajparlamentarne stranke SMS Darko Krajnc, predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa YHD Elena Pečarič, evropski poslanec Alojz Peterle, predsednica zunajparlamentarne stranke Glas žensk Slovenije Monika Piberl, upokojenec Pavel Premrl, študent Matej Sedmak, publicist Artur Štern in nekdanji veleposlanik Slovenije pri OZN Danilo Türk.

Zbližujejo se z volivci

Od napovedi kandidature in prve predstavitve so se kandidati že začeli intenzivneje družiti z volivci. Lojze Peterle je od lani že dvakrat obkrožil Slovenijo, dvakrat je bil tudi na Gorenjskem. Posebej odmeven je bil njegov poziv k darovanju krvi, ki jo je na zavodu za transfuzijsko medicino želel dati tudi sam, vendar mu je zaradi bolezni v preteklosti niso odvzeli. Darovalo pa jo je več sodelavcev iz volilnega štaba, njegovemu zgledu je že naslednji dan sledil Jože Andrejaš. Na Gorenjskem se je minuli konec tedna pojavil tudi kandidat Darko Krajnc, ki se je s kolesom odpravil na Vršič, nato pa peš na Malo Mojstrovko. V ponedeljek, 20. avgusta, ko so upravne enote začele zbirati podpise podpore predsedniškim kandidatom, pa so se ti še bolj intenzivno začeli družiti z volivci. V Kranju so se v torek dopoldne na stojnicah, ki stojijo pred upravnimi enotami, srečali kar trije: Mitja Gaspari, Jože Andrejaš in Danilo Türk, slednjega je s pesmijo pozdravil upokojenski pevski zbor. Drugi, ki še računajo na podporo volivcev, pa bodo zagotovo še prišli. Prvi, ki mu je že prvi dan uspelo zbrali vseh pet tisoč podpisov podpore, je bil Lojze Peterle, dva dni za njim je to uspelo tudi Danilu Türku …

Za volitve 400 tisoč evrov

Prava volilna kampanja se bo začela 21. septembra. Obrazi kandidatov in njihova volilna gesla se bodo pojavila na plakatih. Brezplačna plakatna mesta zagotavljajo občine. Kandidati pa bodo začeli nastopati tudi v medijih, kjer vsaj za medije v javni lasti velja, da morajo vsem zagotoviti enakopravne možnosti predstavitve. Volilna kampanja bo trajala do predzadnjega dne pred glasovanjem, torej do 19. oktobra opolnoči, ko se država zavije v volilni molk in volilna propaganda ni več dovoljena. Že teden dni prej pa mediji ne smejo več objavljati rezultatov javnomnenjskih raziskav v zvezi z volitvami. Preglednost financiranja volilne kampanje od organizatorjev zahteva, da odprejo poseben transakcijski račun z oznako »za volilno kampanjo za predsedniške volitve«, na njem pa zbirajo lastna sredstva in druge prispevke. Volilno kampanjo lahko financira kdorkoli, razen države, lokalnih skupnosti in podjetij, kjer je država več kot četrtinska lastnica. S tega računa morajo organizatorji poravnavati vse stroške volilne kampanje, te pa že med njenim trajanjem budno nadzirata državni zbor in računsko sodišče. V zakonodaji, ki ureja volilno kampanjo, je tudi določeno, koliko denarja lahko zapravijo kandidati. V prvem krogu lahko na posameznega volivca porabijo 0,25 evra, torej 400 tisoč evrov, v drugem krogu pa 250 tisoč evrov.