Med sosedi 52

»Prisrčna hvala za poslani izvod Gorenjskega glasa, v katerem pišete tudi o Tednu mladih umetnikov na Rebrci. Mislim, da je prav, da se tudi v matični domovini čim več poroča še posebej o bogatem kulturnem delovanju koroških Slovencev. Zelo bi bil vesel, če bi to bilo še večkrat v Gorenjskem glasu,« je zapisal tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Andrej Lampichler. To spodbudno sporočilo s Koroškega in še mnoga druga s podobno vsebino z obeh strani meje nas veselijo in se zanje zahvaljujemo.

Avgusta se kljub počitnicam v dvojezičnem delu Koroške marsikaj dogaja. Na praznik velikega šmarna ali na veliko gospojnico, kot rečejo temu prazniku Slovenci na Koroškem, je bil v Globasnici/Globasnitz v Podjuni 10. Farant, ki se ga je udeležilo okrog 15.000 ljudi s Koroškega in tudi drugih krajev Avstrije in Slovenije. Farant, v Sloveniji mu še rečemo »fajront«, je praznik ob koncu kmečkega dela. Organizirajo ga kmetje, združeni v kmečki skupnosti Juenna/Podjuna. Farant ni več le prikaz kmečkega dela, običajev in dobrot s podjunskih kmetij, temveč tudi celotne kulture podjunskega podeželja, je zapisal slovenski tednik za Koroško Novice. Ker je zanimanje za Farant med sodelujočimi in obiskovalci vedno večje, Kmečka skupnost Juenna sama komaj še zmore organizacijo. Zato je njen predsednik Štefan Pototschnig predlagal, naj postane glavni organizator Faranta občina Globasnica. Prihodnji teden pa se bo v Podjuni začela druga tradicionalna prireditev Pliberški Jormak, ki ga vsako leto obišče nekaj deset tisoč ljudi. Tudi letos bo na Jormaku (sejmu) postavljen slovenski šotor.

V pravo umetniško vas so se ta teden spremenile Sveče/Suetschach v Rožu, kjer je v galeriji Franca Goršeta Slovensko prosvetno društvo Kočna organiziralo 27. slikarski teden. Udeležili so se ga umetniki iz Avstrije, Italije in Slovenije. Predsednica SPD Kočna Tatjana Feinig je povedala, da je na dosedanjih slikarskih tednih sodelovalo okrog dvesto umetnikov, nekateri pa so prišli dvakrat in tudi večkrat. Najbolj znani udeleženci so bili Valentin Oman, Hans Staudacher, Arno Popotnig, Markus Orsini-Roseneberg in Čeh Jiri David. »Slikarski teden naj bi imel povezovalno vlogo med regijami, umetniki in med vaščani. Na slikarskem tednu lahko stopiš v stik z umetniki, lahko vidiš, kako umetniki ustvarjajo. Morda tudi to, da spoznaš kaj novega, da ni treba iti v galerijo, ampak to lahko storiš v domačem kraju. Kraj pa naj bi dal umetnikom navdih za njihovo delo. Pomembna dejavnika slikarskega tedna sta tudi dvojezičnost in enakopravnost. Pravi naval otrok in starejših je bil za slikarske tečaje,« je povedala Feinigova. Veseli jo, da imajo domačini pozitiven odnos do prireditve in njenih udeležencev.