Odkritja o prikritih grobiščih

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / / 06:00

V okolici Maribora in na Pohorju so prejšnji teden začeli sondirati teren in odkrivati skeletne ostanke po vojni pobitih žrtev. Jože Dežman meni, da gre za največje povojno morišče v Evropi.

Kranj – Ena od prednostnih nalog, ki jih je vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč zadala na začetku mandata, je tudi topografija grobišč na območju Slovenije (vodja evidentiranja lokacij prikritih grobišč je zgodovinar Mitja Ferenc), nam je v petek, ko se je ravno vrnil s prizorišča sondiranj na Pohorju, povedal predsednik komisije Jože Dežman. Sondiranju, ki naj potrdi morebitne lokacije povojnih pobojev, sledi izkop terena do skeletnih ostankov, zatem ugotavljanje, kdo so žrtve, na koncu pa pokop žrtev in ureditev teh lokacij v spominske parke.

Odkritja na območju Maribora in na več lokacijah na Pohorju pričajo o tem, da je bilo to največje morišče po drugi svetovni vojni, ne le na območju nekdanje Jugoslavije, pač pa kar vse Evrope, je prepričan Jože Dežman.

»Že leta 1999 je bilo pri gradnji avtoceste na tem območju na 70 metrih dolžine odkopanih prek tisoč okostij, kar 18 na dolžinski meter. Sedaj sondiramo teren na kilometru dolžine, in sodeč po odkritjih, bi lahko govorili o 15 tisoč žrtvah,« pove Jože Dežman o posmrtnih ostankih po drugi svetovni vojni pobitih in zakopanih v protitankovskem jarku. »Najdena okostja in predmeti, ki smo jih našli zraven, kažejo, da so bile žrtve slečene in zvezane z žico, ob izkopu smo naleteli tudi na okostje z leseno nogo in berglo, kar kaže na to, da so bili med žrtvami invalidi in ranjeni, pa tudi veliko civilistov.«

Žrtve, zakopane v protitankovskem jarku, naj bi bile sicer večinoma pripadniki vojaških formacij hrvaške, srbske in črnogorske narodnosti, ki so jih ob koncu vojne med umikom na tem območju pobili zmagovalci. Pri izkopavanjih zato sodelujejo tudi predstavniki sosednje Hrvaške. Sondiranja nadaljujejo na Pohorju, kjer naj bi bilo po Dežmanovem mnenju vsaj dvajset prikritih grobišč.

»Obstajajo govorice, da so Rusi prepovedali pobijanje v bližini velikih mest, češ da to med ljudmi povzroča preveliko vznemirjenje. Zato pobijanje in zakopavanje na Pohorju, kjer so žrtve revolucionarnega čiščenja od pomladi 1945 pa vse do začetka 1946. Je pa še več drugih lokacij, denimo na območju tovarne TAM, kjer naj bi bilo zakopanih okoli dva tisoč Hrvatov. Zajete ljudi naj bi tedaj razvrstili po republiškem izvoru, strpali naj bi jih v graben in povozili s tanki,« o grozotah povojnih pobojev, ki jih potrjujejo tudi priče, razlaga Dežman.

»Raziskave se nadaljujejo, pred nami so odločitve za sondiranje na dveh lokacijah na Pohorju, na Gorenjskem pa septembra na Hrušici in Lancovem, pridobivamo soglasja tudi za Kamniško Bistrico,« dodaja Dežman. »Po izkopih, raziskavah in analizah (identiteto žrtev ugotavljajo z DNK analizo) je naslednja faza pokop. Odločali se bomo za nekaj regionalnih kostnic, tako denimo operativni dogovori že potekajo z občino Škofja Loka. Nato naj bi lokacije, kjer so bile najdene v povojnih pobojih likvidirane žrtve, ustrezno uredili s potmi, napisnimi tablami in spominskimi znamenji.«

Kot pravi Dežman, za vse to ni strokovnih zadržkov, politično okolje pa je trenutno takšno, da nihče posebej ne zavira niti ne podpira.