Materin jezik je stvar časti

Na 1790 metrov visokih Svetih Višarjah v Kanalski dolini se je v nedeljo okrog 2000 ljudi zbralo na Romanju treh Slovenij.

Svete Višarje – »Na Višarjah še nikdar ni bilo tako lepo kot danes,« je dejal v nedeljo dopoldne na 1790 metrov visoki Marijini božji poti v Kanalski dolini zaveden Slovenec iz Trbiža, 85-letni Simon Prešeren. Blizu dva tisoč romarjev, ki so prišli na goro peš ali z žičnico, je uživalo na srečanju treh Slovenij: slovenske iz Slovenije, zamejske in izseljenske. Tokratno že 19. romanje sta organizirali Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov. V višarski cerkvi, ki jo krasijo freske Toneta Kralja, je maševal mariborski pomožni škof Peter Štumpf, pisateljica Berta Golob pa je imela na prostem za cerkvijo izjemno premišljeno in doživeto predavanje na temo In ne vpelji nas v skušnjavo – premislek v odnosu do materinščine. Udeležence doslej najbolje obiskanega srečanja so nagovorili tudi predsednik Zveze evropskih izseljenskih duhovnikov Janez Pucelj, sicer slovenski duhovnik v Münchnu, državni sekretar in vodja urada vlade za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan in poslanca Nove Slovenije Mojca Kucler Dolinar in Drago Koren ter kandidat za predsednika republike Lojze Peterle.

Pomožni škof Štumpf se je v pridigi pri opoldanski maši spomnil vseh duhovnikov, ki delujejo med Slovenci po svetu in bodo delovali, dokler se bo ohranil slovenski jezik. Pohvalil je stoletno skrb Rafaelove družbe za Slovence po svetu in spomnil na upadanje rojstev in cerkvenih porok.

Berta Golob je z zanjo značilno prepričljivostjo in sposobnostjo pripovedovanja opozorila na krizo našega odnosa do slovenščine kot materinega jezika, ki je temeljnega pomena za ohranitev in razvoj slovenskega naroda. Ko se je spraševala o prihodnosti jezikov v svetu, med katerimi prevladuje pogovorna angleščina, je povedala: »Prikrito in očitno se nam dnevno vsiljuje v zavest monolingvistična miselnost enega sporazumevalnega jezika za širni svet, a če bi zmagala, bi izgubili tisočletno samobitnost in za maternim jezikom tudi druge dedne časti.«

Opozorila je, da je materin jezik stvar časti in ponosa. Slovenščina za nas ni edini jezik, vendar je najpomembnejši, zanj pa pravijo, da je tudi eden najbolj spevnih. Slovencev nas ni veliko. Lahko pa postanemo in ostanemo veliki, saj lahko segamo do istih zvezd kot veliki narodi. Govorite, molite in sanjajte po domače, je dejala.

Svete Višarje/Monte Lussari so priljubljena božja pot, ne le za Slovence. Po pričevanju je leta 1360 pastir pod vrhom gore v brinovem grmu, pred katerim so klečale ovce, našel Marijin kip in ga izročil župniku v Žabnicah. Ker se je kip večkrat vrnil na staro mesto, so tam postavili kapelo, kasneje pa romarsko cerkev. V 18. stoletju obnovljeno cerkev so Italijani na koncu I. svetovne vojne uničili. Leta 1924 je bila obnovljena. Ob romarski poti so začeli postavljati postaje Križevega pota, vendar so jih zaradi začetka druge svetovne vojne postavili le sedem. V njih in v cerkvi so podobe, ki jih je naslikal Tone Kralj. Z Višarij je čudovit pogled na Julijce, Karnijske Alpe in Visoke Ture, v lepem vremenu pa je viden tudi Grossglockner/Veliki Klek.