Pogumna in razigrana kot Kekec

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kultura / torek, 7. avgust 2007 / 06:00

Igrati v Kekcu je super, sta enotna Matevž Vidic in Maja Triler, mlada pevca, ki sta odigrala glavni vlogi v domači predstavi poletnega gledališča na Studencu.

 Dogajanje na letošnjem kulturnem festivalu v poletnem gledališču na Studencu se je že prevesilo v drugo polovico in kot vsako leto se je tudi tokrat izkazalo, da je bila največ zanimanja deležna predstava domačega kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana pri Domžalah, ki je tudi z letošnjo igrano komedijo Kekec je pač Kekec zadelo v polno. Ob premieri in vseh nadaljnih šestih ponovitvah, kolikor jih je bilo doslej, je bilo sedežev za vse obiskovalce komajda dovolj, po predstavi pa so zadovoljni domov odšli tudi zaradi dveh mladih glavnih igralcev – Matevža Vidica in Maje Triler, ki sta zaigrala Kekca in Mojco.

»Prav nobenih težav ni bilo, prepričan sem, da sta izredno zadovoljna in vesela, kako tudi ne, saj sta presegla sama sebe,« s pohvalami ni skoparil režiser in vodja festivala Alojz Stražar, ki je do dveh mladih in nadarjenih pevcev prišel prek Slovenskega okteta. Matevž je namreč sin njegovega prijatelja Jožeta Vidica, vodje okteta, Maja pa hčerka člana Janeza Trilerja. »Kekca sem imel v mislih že nekaj časa, ko pa sem prvič videl Matevža peti, sem se odločil, da glavnega igralca za to predstavo že imam. Treba je bilo le malo pohiteti, da fant ne bo mutiral, zato s premiero nismo mogli več odlašati in smo se zanjo odločili že letos.«

Dvanajstletni Matevž iz Šmartnega pri Litiji ima s predstavo same dobre izkušnje. Pa se je tako pomembne vloge na začetku kaj ustrašil? »Malo res, ker doslej še nisem igral in sem na prireditvah samo pel. Kar veliko besedila sem se moral naučiti, a smo veliko vadili, tako da ni bilo nobenih težav, tudi treme nisem imel. Pred premiero me je skrbelo, ker me ni nič skrbelo. Prav nič nisem bil nervozen,« priznava Matevž, ki poje v treh zborih, zato mu nastopi pred publiko niso tuji in tudi tisočglava množica pod odrom ga ni zmedla. »Kekec je super in navdušen sem nad vsem skupaj. Čeprav se mi je najprej malo čudno zdelo, ko sem svojo podobo videl na vseh teh plakatih, sem zdaj zelo vesel, da je tako,« še dodaja in vesel pove, da ga je prišlo gledat že veliko sošolcev, da se dobro razume z vsemi igralci in da gre ta teden na morje, ker doslej zaradi predstav pač ni bilo časa.

Podobne izkušnje ima tudi leto dni mlajša Maja iz Železnikov, ki takoj poudari, da je zelo rada na odru, zato ni prav nič razmišljala, ali bi vlogo sprejela ali ne. »V šoli že od prvega razreda nastopam v dramskem krožku in pojem, igram violino in z očetom nastopam na različnih prireditvah. Treme nimam nikoli,« pravi in kmalu postane jasno, od kod vsa samozavest, ki kljub rosnim letom izžareva iz nje. »Zelo uživam, ko nastopam pred toliko ljudmi in gotovo bom v življenju še veliko pela in igrala.« Kaj pa se je bilo pri vlogi Mojce najtežje naučiti? »To, kako hoditi, ker je Mojca slepa,« odvrne, vse drugo pa je šlo brez težav. Besedila nikdar ne pozabi, igrati pa je zaradi edinstvene scene in vseh drugih igralcev, s katerimi se dobro razume, samo veselje.

Svoji vlogi sta z Matevžom odigrala in odpela tako prepričljivo, da se je režiser odločil, da bosta na koncu zapela še brez glasbene spremljave, saj je večina občinstva menila, da pojeta na vnaprej posneto glasbo. »Režiser ni bil preveč strog,« sta Alojza Stražarja v smehu opisala Maja in Matevž.