V kuhinji rada eksperimentira

Voditeljica Pop Ina Andreja Virk Žerdin ljubitelje kuhanja v poletnih oddajah 24 ur razveseljuje s kuharskimi rubrikami, v katerih predstavlja vrhunske kuharske mojstre. No, tokrat so se vloge obrnile, saj smo Andrejo, ki jo je kuhanje že pred leti povsem zasvojilo, marsikaj povprašali o njenem eksperimentiranju za štedilnikom. Kljub natrpanemu delavniku vsak dan kuha za družino, saj je prepričana, da tudi topel obrok na mizi pomeni dom. Poleg kuhanja ji največjo sprostitev predstavljajo knjige in potovanja, pravkar se je vrnila s Sardinije.

Ste uvedbo kuharske rubrike v poletne oddaje 24 ur predlagali sami?

»Na idejo o poletnih kuharskih rubrikah je pred tremi leti prišel dnevni urednik 24 ur Tomi Gračanin. Ker so mi kulinarične teme od nekdaj blizu, sem rubriko prevzela jaz. Vsako leto poskušam najti novo rdečo nit, ki bi povezovala prispevke. Tako sem se prvo leto sprehodila po kuhinji slovenskih pokrajin, lani so bile na vrsti jedi, ki imajo v slovenskem prostoru svojo zgodbo, letos pa predstavljam slovenske kuharske zvezde.«

Katere kuharske mojstre nameravate obiskati? Je med njimi kakšen, ki ga še posebej občudujete?

»Obiskala sem Slavka Adamljeta, Jožefa Oselija, Erica Rauscherja, ki je sicer Francoz, pa Slovence uspešno razvaja v Ljubljani s francosko kuhinjo že enajst let, in mlado, vse bolj prodorno in uveljavljeno Ano Roš. Veselila sem se prav vseh obiskov, ker so si vsi zelo različni, so pa vsi mojstri v svojem poklicu. Žal mi je le, da je poletje prekratko, ker imamo v Sloveniji še kar nekaj odličnih kuharskih mojstrov, ki mi jih to poletje ne bo uspelo obiskati.«

Od kod pravzaprav kuharska žilica? Kdaj ste začeli kuhati?

»Že v zgodnjih najstniških letih me je začelo zanimati kuhanje. Zelo rada sem eksperimentirala za štedilnikom, bila pa sem tudi precej izbirčna in tako sem velikokrat jedi priredila po svoje. Že od nekdaj pa rada jem res dobro hrano. Tako sem kmalu začela raziskovati različne kuharske knjige in recepte. Bolj ko so bili eksotični, bolj so se mi zdeli zanimivi. Zanimive recepte sem začela potem preizkušati tudi v praksi, in ker so bili rezultati odlični, me je kuhanje zasvojilo. Tako že od najstniških let obožujem kuhanje. Imam tudi hvaležne odjemalce in dobivam pohvale …« (smeh)

Ali sedaj ob natrpanih delavnikih sploh najdete čas za kuhanje?

»Za družino kuham vsak dan. So redke izjeme, ko ne kuham, saj menim, da tudi topel obrok vsak dan na mizi pomeni dom. Poskrbim, da je hrana raznolika, okusna, vsakič drugačna in tudi zdrava. Pri tem pa ne maram skrajnosti. Menim, da mora biti kvaliteten obrok skupek vsega: biti dobrega okusa, raznolik in zdrav.«

S kakšno hrano torej razvajate domače?

»Vsak član družine ima svoje najljubše jedi, so pa že navajeni mojih vedno novih eksperimentov in jih čisto hvaležno sprejemajo. Sicer pa imajo otroci najraje testenine, in če bi morala izbrati najljubšo družinsko jed, je to verjetno lazanja.«

Kakšno hrano sami najraje jeste?

»Sama sem pri hrani precej nestanovitna, en dan obožujem testenine, drugi dan recimo škampe, zelenjavo na tisoč načinov, najraje hrustljavo popraženo po kitajsko ... Moja najljubša jed se stalno spreminja.«

Katera je vaša specialiteta? Kaj je pomembno pri pripravi?

»Nimam posebne specialitete. Nekaj časa je sicer bila to lazanja, a je zame največji čar kuhanja raziskovanje novih in novih jedi, tako da se 'naj specialitete' menjajo iz meseca v mesec. Kuham po receptih, ki jih vedno priredim svojemu okusu. Sicer pa mislim, da je pri pripravi jedi najpomembnejše, da v tem uživaš in da imaš jedi, ki jih pripravljaš, tudi rad. Tako lahko res kuhaš z ljubeznijo in se veseliš končnega izdelka.«

Ali obstaja jed, ki vam je nikakor ne uspe pripraviti, tako kot bi si želeli?

»Ne, vedno se lotevam jedi, ki se mi zdijo že na prvi pogled privlačne. Vedno mi uspe.«

Verjamete v rek 'ljubezen gre skozi želodec'?

»Absolutno verjamem. Vrhunska jed zbudi vse čute in z dobro kuho z lahkoto očaraš ljudi.«

Kaj vam poleg kuhanja še predstavlja sprostitev v teh dneh?

»Pravkar sem se z družino vrnila z dopusta na Sardiniji, prihodnje tri tedne pa bom večinoma preživela v službi in mi tako ne bo ostalo kaj dosti časa za sproščanje. Žal tudi za branje ne, a sem slo po branju vsaj za nekaj časa temeljito potešila na dopustu. Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala, je Evangelij po Mariji Magdaleni, roman švedske pisateljice Marianne Fredriksson.«

Omenili ste, da radi potujete. Verjetno vas v novih deželah zanima tudi kulinarika …

»Seveda. Tudi z zadnjega dopusta na Sardiniji sem se vrnila oborožena z recepti sardinske kuhinje. Če dobro razmislim, sem bila najbolj očarana nad škotsko kulinariko, ki se mi je prej zdela morda malo pusta in dolgočasna, tako da sem bila na potovanju po Škotski nekajkrat prav presenečena nad domiselnimi, sodobno zapakiranimi sicer tradicionalnimi jedmi.«