Pekel Dirke po Franciji

V začetku meseca julija se je v Londonu s prologom začela 94. kolesarska Dirka po Franciji. Izrazitega favorita ni bilo, edini Slovenec na štartu je bil Tadej Valjavec. Dirka se je zadnjo nedeljo v mesecu tudi končala.

Po številnih škandalih z dopingom so morali pred začetkom dirke vsi kolesarji podpisati, da niso vpleteni v dopinške afere. Vseh 189 tekmovalcev je pred začetkom opravilo krvne teste, ki so bili vsi negativni. Lani se je največja dirka na svetu končala z zmago Floyda Landisa, ki pa je bil pozitiven na dopinškem testu zaradi povišane ravni testosterona. Še zdaj ni jasno, kdo je pravi zmagovalec lanskega Toura. Američan ali Španec Oscar Pereiro, ki je v Parizu zasedel 2. mesto.

Naš Tadej Valjavec je bil na dirki v vlogi kapetana ekipe Lampre. Ob odsotnosti Damiana Cunega je Besničan zares užival podporo svojega moštva. Njegov cilj je bila uvrstitev do 10. mesta. Lani je v Pariz prikolesaril na 17. mestu.

Tour je potekal od Big Bena do Eifflovega stolpa. Letos ni bilo na sporedu moštvenega kronometra, ki je bil tradicionalno na sporedu v zadnjih letih. Po ravninskem prvem tednu, kjer so šprinterji zbirali točke za zeleno majico, se je v 7. etapi začel boj za skupno zmago. Vzpon na prelaz Colombiere (1.613 metrov) je bil dolg 16 kilometrov, potem pa je sledil še 15 kilometrov dolg spust do Le Grand Bornarda. Že naslednji dan je sledila najtežja etapa v Alpah, ki je vsebovala šest vzponov. Najtežji je bil Cormet de Roseland (1.968 metrov), ki se je vlekel 20 kilometrov in je dokaj strm, v povprečju 6-odstotni naklon. Zaključni vzpon do Tignesa je bil dva kilometra krajši in malce bolj položen. Alpska trilogija se je konča z etapo od Val d'Isera do Briancona. Iseran (2.770 metrov) in Galibier (2.645 metrov) sta bili najvišji točki Toura.

Med Alpami in Pireneji je bil na vrsti še 54 kilometrov dolg kronometer v Albiju. 14. etapa se je končala na planoti Beille (1.780 metrov), pekel v Pirenejih pa se nadaljeval s petimi klasičnimi vzponi v etapi do Loudenviella. Najtežji je vsekakor prelaz Peyresourde (1.569 metrov), ki je bil dolg 9,7 kilometra, sledilo pa je še 12 kilometrov spusta. Zadnja gorska etapa se je končala na znamenitem Aubisuqueu (1.709 metrov), ki je bil ponavadi na sporedu sredi etape, tokrat pa je bil na njem cilj. Predzadnji dan je bila na sporedu še vožnja na čas (55 kilometrov), ki je lani spremenila vrstni red povsem pri vrhu.