Voda je njegovo življenje

Miha Kern, 20-letnik iz Zgornjih Bitenj, je daljinski plavalec, ki se poleg študija na naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani tudi zelo uspešno kosa s svetovno konkurenco. Največji uspeh je šesto mesto na 30-kilometrsko razdalji na svetovnem pokalu na Ohridu. Želi postati letalski inženir.

Kdaj ste začeli plavati in kako vas je pot zanesla v daljinsko plavanje?

»S plavanjem sem se prvič srečal že v vrtcu, z resnejšimi treningi pa sem začel v 2. razredu osnovne šole. Za mojo pot v daljinsko plavanje sta najbolj zaslužna moja tedanja trenerka Urška Ganc in tedanji selektor za daljinsko plavanje Nace Majcen, ki sta mi predstavila to zvrst plavanja. V to me je potegnilo tudi evropsko mladinsko prvenstvo v daljinskem plavanju leta 2005 na Bledu.«

Raje plavate v bazenih ali v naravi?

»Osebno me mnogo bolj navdušuje plavanje na prostem, v naravi, saj je manj monotono, mnogo bolj zanimivo. Človek nikoli točno ne ve, kakšni bodo pogoji (veter, temperatura, vodni tokovi, valovi). Poseben problem je tudi orientacija, saj kaj hitro zaideš iz smeri, ki je sicer označena z bojami. Daljinsko plavanje zahteva celega človeka, plavalec pa zori z leti, ko pridobiva izkušnje in kilometrino, da zna pravilno oceniti svoje zmožnosti in razporediti energijo. To je vzdržljivostni šport. Med tekmami se stkejo prav posebna prijateljstva, saj se običajno na tekmah srečujemo isti tekmovalci.«

Kako je videti tekma v daljinskem plavanju?

»Zjutraj pred tekmo imamo najprej zdravniški pregled. Sledi ogrevanje, start in nekaj ur plavanja. Na preizkušnjah daljših od 10 kilometrov je obvezen spremljevalni čoln in spremljevalna oseba. Najraje imam, da je ob meni takrat kakšen izkušen plavalec. Nazadnje je bila z mano moja sestra. Naloga spremljevalca je, da mi sporoča trenutno stanje na tekmi in mi s posebnim loparjem podaja pijačo in hrano. Ko plavam, si običajno pojem kakšno melodijo, ki sem jo slišal tik pred startom. Po prihodu v cilj je običajno na vrsti počivanje, a včasih od utrujenosti težko zaspim. Regeneracija po tekmi traja skoraj cel teden.«

Koliko takšnih daljinskih preizkušenj se udeležite na leto?

»Letno se udeležim treh do štirih tekem svetovnega pokala in sedmih do osmih drugih tekem v daljinskem plavanju. Vmes plavam tudi na tekmah v bazenih.«

Kakšna je najdaljša razdalja, ki ste jo preplavali in v kolikem času?

»Moj najdaljši maraton sem nedavno preplaval na Ohridskem jezeru, dolg je bil 30 kilometrov. Od starta do cilja sem potreboval 6 ur in 28 minut.«

Imate kakšnega vzornika v tem športu?

»Posebnega vzornika nimam, me pa s svojimi uspehi in ljubeznijo do športa navdušuje Igor Majcen.«

Koliko trenirate na dan?

»Odvisno od obdobja in programa treningov, ki jih začrtava skupaj s trenerjem Oliverjem Mumalom. Ponavadi dvakrat na dan v vodi in štirikrat na teden na suhem.«

Kako je videti vaš trening?

»Kdor bi opazoval moje plavanje na kopnem, bi rekel, da dve uri plavam od stene do stene. Vendar temu ni čisto tako. Pred treningom se ogrejem na suhem in nadaljujem z lahkim ogrevanjem v vodi, zatem pa nadaljujem z lažjim in na koncu s težjim delom treninga. Skupno je plavanja okrog dve uri. Preplavam šest do sedem kilometrov na trening.«

Na katere rezultate ste najbolj ponosni?

»Na 6. mesto na svetovnem pokalu z Ohrida na 30 kilometrov, pa na naslov članskega državnega prvaka na 1.500 metrov prosto in na 2. mesto na 5 kilometrov.«

Kako je s stroški in denarjem v tem športu?

»Letno gre za moje plavanje okrog 10.000 evrov. Sem je všteta oprema (kopalke, plavalne kape, plavalna očala, stroški potovanj in bivanja zame in za spremljevalca, prehranski dodatki). Svetovna plavalna zveza FINA mi krije stroške bivanja na treh do štirih tekmah, Plavalna zveza Slovenije pa prispeva za dve tekmi na leto in nekaj malega opreme. Vsekakor so izdatki mnogo večji od prihodkov. Nagrade na tekmah daljinskega plavanja so za najboljše 2.000 dolarjev, jaz pa sem na primer za 6. mesto na Ohridu dobil sto dolarjev. Samo stroški za pot tja in nazaj pa so znašali štirikrat toliko.«

Kako je s sponzorji?

»Glede na to, da plavanje, še zlasti pa daljinsko plavanje, ni med najbolj priljubljenimi športi, se sponzorjev ne otepam. Zaenkrat mi v največji meri ob strani stojijo starši, ki tudi nosijo največje finančno breme. Nekaj denarja prispevata tudi edina moja sponzorja, to sta podjetji Plan-net, d. o. o., in Diagnostika, d. o. o. Vsekakor bi bil izjemno vesel kakršnekoli pomoči, še zlasti pa redni mesečnih prihodkov v obliki štipendije. To bi mi zagotovilo stalen vir sredstev za pokrivanje stroškov tekmovanj in treningov. Nenazadnje pa v tujini predstavljam Slovenijo in menim, da se lahko dobro predstavim, posredno pa seveda tudi moje sponzorje.«

Kako preživljate prosti čas?

»Najraje ga preživljam s svojo punco Jernejo. Ko imam kaj časa, pa urejam svojo spletno stran (www.mihakern.si) in najdem čas tudi za klepet.«

Kako usklajujete študij in treninge?

»Zelo težko. Zaradi študija sem zamenjal tudi klub, tako da sedaj treniram v Športnem društvu Riba. Z veliko truda se da izpeljati oboje, študij in treninge.«

Kaj bi počeli, če ne bi plavali?

»Sanja se mi ne. Gotovo bi se tudi ukvarjal s kakšnim športom in pridno študiral.«

Kakšni so vaši nadaljnji cilji?

»Na osebnem področju bi rad čim prej diplomiral in opravljal delo snovalca in vzdrževalca letal. Tudi družina bi lahko kmalu prišla na vrsto. V plavanju pa si želim še naprej uživati in nastopiti na svetovnem ter evropskem prvenstvu, cilj pa so seveda tudi olimpijske igre.«

Kakšen nasvet za mlade športnike in plavalce?

»Naj vztrajajo v treningih, tudi če jim ne gre najbolje, medtem pa naj ne pozabijo na lepoto športa, s katerim se ukvarjajo in na veselje do tega.«