Plavaj, kolesari, teci

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Šport / torek, 31. julij 2007 / 06:00

Ena izmed najbolj vsestranskih športnih preizkušenj je prav gotovo triatlon, kjer se spopadamo s plavanjem, kolesarjenjem in tekom. Za nastop na triatlonu je potrebno biti kar dobro podučen in okrepljen z določenimi predhodnimi izkušnjami, saj se v nasprotnem primeru nastop lahko sprevrže v kalvarijo.

Triatlon vsekakor sodi med vzdržljivostne športne preizkušnje, saj gre za dolgotrajni napor, kjer bo osnovna aerobna priprava organizma ključnega pomena. Pa še nekaj je. Za dober rezultat bo potrebno kar dobro obvladati vse tri discipline. Lahko smo npr. dobri plavalci in kolesarji, a če nimamo dovolj tekaškega treninga, je lahko zadnji del preizkušnje (tek) precej neprijetna zadeva. Triatlon je privlačen predvsem zaradi združitve več različnih disciplin, ki se med seboj primerno dopolnjujejo. Na vsako tekmovanje v triatlonu so potrebne dovolj zgodne priprave in sistematičen pristop. To pomeni tudi, da bomo morali imeti na razpolago dovolj časa za treniranje, ki mora biti vezano na vse discipline. Vrhunski triatlonci trenirajo dnevno od treh do šest ur. Zelo zahtevno treniranje. Eden izmed večjih problemov je zagotovo utrujenost, ki se prenaša iz discipline v disciplino, zato igrata pomembno vlogo v ciklusu treniranja počitek in obnova organizma.

Triatlonske discipline

Med seboj si triatlonske preizkušnje razlikujejo glede na dolžino posameznih disciplin. Najkrajši tekmovalni razred je šprint triatlon, ki je ponavadi sestavljen iz 800 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. Razdalje se sorazmerno povečujejo in najbolj priznana je vsekakor razdalja Ironmana, ali po naše železnega moža. Ta naziv si zasluži vsak, ki zmore 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in za konec preteči še razdaljo klasičnega maratona (42.195 metrov). Tista ultra dolga disciplina triatlona pa vse razdalje Ironmana še podvoji in to je zares preizkušnja za tisto peščico vzdržljivostnih športnikov na svetu.

Kondicijske zahteve

Za nastop na kateri koli razdalji bo zahteval sistemski pristop. S tem, ko raste razdalja triatlona, se povečuje tudi obseg vadbe. Če bomo hoteli opraviti z najkrajšo disciplino, bo dovolj že, da znamo dovolj dobro plavati, se znamo voziti s kolesom in smo sposobni neprekinjeno teči kakih 5 kilometrov. Tako bomo ravnali, če bomo hoteli priti zgolj do cilja, za kaj več pa se bo potrebno precej bolj potruditi v procesu treniranja in metodologiji same vadbe. Dolgi triatlon (predvsem Ironman) pa bo zahteval dolgotrajne priprave in močno voljo ter zavzetost za dosego zastavljenega cilja. Končati Ironman je tako lahko cilj le dobro pripravljenega športnika.

Čas namenjen vadbi

Poglejmo naslednje. Predpostavimo, da smo športnik z rednim delovnim časom, ki nam tedensko vzame od 40 od 60 ur, spanje nam povprečno vzame približno 56 ur (če lahko normalno spimo) in tako imamo na razpolago še kakšnih 50 do 60 ur. Tukaj so potem še dodatne delovne obveznosti, družina, družabne zadeve in še kaj. Kje potem še najti čas za vadbo. Najbolj pomembno je, da se vprašamo, kaj točno želimo in kakšni so naši cilji. Ob preobsežni vadbi bodo trpela druga področja našega bivanja, kar ima lahko celo negativne posledice v socialnem razvoju. Po drugi strani pa smo vendarle v športu, ki je vsekakor fenomen in družbeno izjemno koristna zadeva.

Sklep

Triatlonske preizkušnje so namenjene le dobro pripravljenim vsestranskim športnikom, ki morajo biti pripravljeni dobršen del svojega prostega časa nameniti športni vadbi. Športnik mora dodobra obvladati vse discipline, če si želi uspešnega nastopa. Tako kot v drugih športih so tudi v triatlonu pogoste poškodbe, zato obisk fizioterapevta ali maserja vsake toliko časa ne bo odveč. Predvsem pa se moramo vprašati, zakaj se ukvarjamo s triatlonom in kakšni so naši cilji.