Morija na cestah narašča

Statistični podatki kažejo, da se je prometna varnost na Gorenjskem v zadnjih dvajsetih letih občutno popravila. Še leta 1987 je na gorenjskih cestah umrlo 62 ljudi, lani pa "samo" 18. Nenadno poslabšanje prometne varnosti v letošnjem letu, ko je že do srede julija umrlo več ljudi kot lani v vsem letu, zato poraja številna vprašanja in terja odkrite odgovore.

Stanje v prometu je nenormalno, je pred dnevi za Gorenjski glas ugotavljal prometni inšpektor na Policijski upravi Kranj Boštjan Omerzel. Kako prav ima; letos je do 23. julija za posledicami prometnih nesreč na gorenjskih cestah umrlo že 21 udeležencev, kar je tri več kot lani v vsem letu. Posebej zlovešč je podatek o umrlih v zadnjih petintridesetih (35) dneh, ko je na Gorenjskem umrlo kar dvanajst (12) povzročiteljev in udeležencev prometnih nesreč. Enako slabe so novice iz drugih delov države, saj se je tudi drugod število umrlih opazno povečalo v primerjavi z enakim obdobjem lani. Najbolj žalostno je, da smrt na cestah še vedno kosi pretežno med mladimi, kar povzroča še dodatno zaskrbljenost.

Smo v glavnem delu turistične sezone, ko se stanje v cestnem prometu tradicionalno poslabša. Ceste, predvsem glavne prometne žile, so preplavljene s segreto pločevino, zaradi zastojev v prometu ter dobrih vremenskih in voznih razmer pa se nepotrpežljivi vozniki pogosteje kot v drugem delu leta odločajo za kršenje prometnih predpisov, največkrat na stranskih, krajevnih cestah. Tega se zavedajo tudi policisti, ki so zato pred nastopom letošnje turistične sezone znova pozivali k strpni, varni in odgovorni vožnji. Na žalost brez pravega učinka. Zakaj se torej kljub številnim opozorilom in nasvetom tako pogosto po nepotrebnem in zaradi brezglavosti zgodijo tragične nesreče? Zakaj niti redno poročanje medijev o visokem in krvavem cestnem davku ne pripomore k treznejšemu obnašanju za volanom? Tragična dogajanja v zadnjem mesecu zagotovo terjajo razmislek o razlogih za tako drastično poslabšanje prometne varnosti v letošnjem letu. Glede na splošno znano dejstvo, da za dobro prometno varnost največ lahko storijo vozniki in drugi udeleženci v prometu, bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj se je mednje kar naenkrat naselila večja »sproščenost«, ki vodi k neprevidnosti in nepremišljenosti za volanom.

Policija verjetno že podrobno analizira vzroke zadnjih prometnih nesreč. Najbrž bo ugotovila, da so tragičnim posledicam prometnih nesreč v največji meri botrovali vinjenost voznikov, previsoka hitrost in slaba cestna infrastruktura. Kar je tudi res. Toda, ali je to tudi vse? Bo kdo opozoril, da zaradi pomanjkanja policistov ni možno izvajati učinkovitega nadzora prometa. Nisem strokovnjak, zato me bo morda kdo popravil, a ne predstavljam si, kako drugače kot z večjo prisotnostjo policistov na cestah in doslednim kaznovanjem prekrškov ukrotiti mlade, ki se bolj ali manj požvižgajo na pravila in prepovedi. In če me občutek ne vara, je policistov na naših, še posebej lokalnih cestah čedalje manj.

Da je policistov manj, kot bi bilo potrebno, je nenazadnje aprila v pogovoru za Gorenjski glas priznal tudi direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin. Tedaj je dejal, da se s kadrovsko problematiko soočajo že vse od leta 2000 naprej, ko je postalo jasno, da se bo zunanja meja Evropske unije oziroma schengenska meja v nekaj letih preselila na našo južno mejo. »Prav zato je bilo v zadnjih letih odhodov zaposlenih zaradi upokojitev ali premestitev iz PU Kranj več kot prihodov, kar so najbolj občutile splošne enote. Tako stanje se bo vleklo vse do uveljavitve schengenskega sistema, kar se naj bi zgodilo 1. januarja 2008,« je pred meseci pojasnjeval prvi mož gorenjske policije, a hkrati pomirljivo ocenil, da policija dobro obvladuje varnostne razmere na Gorenjskem. Morda ima prav, a videti in čutiti je, da je policistov – ne samo na Gorenjskem, ampak tudi drugod po državi – enostavno premalo. Za nameček so še tisti možje v modrem, ki jih imamo, nezadovoljni s plačami. Tudi zato se njihove vrste še dodatno krčijo. Poleg tega bo Slovenija v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Evropski uniji in bo Brdo prizorišče številnih pomembnih srečanj in dogodkov, kar bo terjalo okrepljeno policijsko varovanje, zato ni pričakovati, da se bodo policijske patrulje na gorenjskih cestah kaj kmalu okrepile.

Prometno varnost bodo sicer znova skušali izboljšati z višjimi kaznimi. Generalni direktor direktorata za promet na ministrstvu za promet Ljubo Zajc je namreč že napovedal spremembe zakona o varnosti cestnega prometa, s katerimi bodo zvišali kazni za prekrške, ki so s prometnimi nesrečami tesno povezane. Snovalci zakonskih sprememb tako predvidevajo, da bi bil voznik, ki prekorači dovoljeno hitrost v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, poleg s kazenskimi točkami kaznovan tudi s tisoč evrov globe. Strožji zakon pa sam po sebi ne bo prinesel pozitivnih sprememb, če ga ne bodo znali učinkovito izvajati. Visoke kazni namreč brez ustreznega nadzora policije ter učinkovite izterjave glob ne predstavljajo resne grožnje potencialnim kršiteljem. Namere prometnega ministrstva po povišanju kazni za hujše prometne prekrške zato ne bodo obrodile pravih sadov, če na notranjem ministrstvu ne bodo kmalu spremenili politike zaposlovanja.