Računalnik in jaz: Za lepši pogled

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / petek, 27. julij 2007 / 06:00

Pridem domov iz službe in oči me ne bolijo, pa čeprav sem za računalnikom prebil velik čas delovnega časa. Se doma usedem pred računalnik, gledam v monitor dobre pol ure, oči pa me že strašansko pečejo. Tako iz dneva v dan. Doma imam navaden monitor, v službi pa LCD monitor. Torej lahko sklepam, da je razlog v monitorju oziroma v zaslonu, kot pravilno slovensko rečemo monitorju. Ker imam v prvi vrsti najraje sebe in svoje zdravje, se odločim za nakup LCD monitorja tudi doma. Pri tem mi moj stari monitor obilno pomaga, saj je ravno dva dni nazaj spustil dušo, kar pa v tej vročini niti ni čudno.

Navadni ali CRT monitorji so sestavljeni po povsem enakem principu kot televizijski sprejemniki. Manjka jim le kanalnik in zvočniki, čeprav jih imajo nekateri monitorji celo vgrajene. Višja kot na TV sprejemniku je tudi ločljivost, saj je slika na monitorju sestavljena iz več pik in tako bolj kakovostna. Navadni monitorji vsebujejo katodno cev, ki je pravzaprav top elektronov, ki strelja nabite delce na naš zaslon, kjer jih nato vidimo v obliki slike. To streljanje se dogaja ves čas, saj se slika na monitorju zamenja 70, 80 ali celo večkrat na sekundo, odvisno kolikšna je pač frekvenca osveževanja. Pri tem se slika izriše vedno znova in znova. Ker točka na sliki po osvežitvi ni več tam, kjer je bila trenutek prej, slika migeta. In migetajo tudi naše oči. Zato nas tudi pečejo in so rdeče, saj se ves čas napenjajo in lovijo sliko na zaslonu. Ker nabiti delci ves čas frčijo proti nam, smo stalno izpostavljeni sevanju. Vse skupaj je pravzaprav malo manjši solarij. Če stalno sedite pred navadnim monitorjem in zrete vanj, boste verjetno v obraz postali kar malce rdeči, kot da bi vas opeklo sonce. Poleg te slabosti pa so navadni monitorji še zelo veliki in težki.

LCD monitorji so že na pogled bolj privlačni. So bolj vitki, lažji, slika pa je bolj kakovostna in ostrejša. Ti monitorji delujejo na principu tekočih kristalov. Nič ne strelja in ne leti proti nam. Nismo obsevani in slika je vidna tudi povsem s strani. Tekoči kristali so na zaslon razporejeni s pomočjo mreže, ki zagotavlja, da ne stečejo na dno monitorja in omogočajo, da je pika pri osveževanju ves čas na istem mestu, zato slika tudi ne migeta. Tudi cenovno so ti monitorji že povsem primerljivi s CRT monitorji in zato več ali manj praksa že povsod. Zaradi svojih majhnih dimenzij je lahko diagonala zaslona precej velika. Prav tako ti monitorji nimajo mrtvega roba, ki je praksa pri navadnih monitorjih. Mrtvi rob je skrit pod plastiko, ki obroblja zaslon, le-tega pa pri LCD monitorjih ni in je slika od roba do roba. Zato je velikost slike pri 17" LCD monitorju tako velika kot pri 19" CRT monitorju.

Na trgu so na voljo še plazemski monitorji, ki pa so še precej dragi. V njih se nahaja posebna plazemska snov, ki je električno nabita in se zato zelo greje. Zaradi tega ti monitorji po nekaj tisoč urah delovanja izgubijo del svetilnosti slike. Njihova prednost je predvsem v velikosti, saj omogočajo praktično neomejeno velikost slike, pri tem pa je kakovost slike slabša kot pri LCD monitorjih. Pa še nesramno dragi so, tako da jih imajo večinoma v podjetjih in lokalih, kjer sliko gledajo iz večje oddaljenosti, tako da slabša kakovost ni moteča in vidna.

Pri projekciji slike si lahko pomagate tudi s projektorji, kjer sliko iz računalnika projicirate na zid ali platno. Projektor je vmesnik med računalnikom in vami. Kakovost slike je običajno dovolj dobra, omogočena pa je velika velikost, saj imajo projektorji leče, tako kot kamere, kjer lahko sliko pomanjšujemo in povečujemo. Dobra stran projektorjev je tudi ta, da omogočajo predvajanje zvoka, tako da se počutimo, kot bi bili v kinu. Oči imamo le ene, zato je izbira ustreznega monitorja izredno pomembna. V monitor se splača vložiti malo več denarja, saj s tem poskrbimo za naše zdravje. To pa je neprecenljivo in nima vrednosti. Oblike LCD monitorjev so dandanes že zelo abstraktne, tako da so to že prava mala umetniška dela.