Rastoča umetniška moč

Skupina Avven se je pred časom na avstrijskem natečaju Newcomer v Gradcu uvrstila v finale, kjer je zasedla odlično četrto mesto.

Skupina Avven je svojo glasbeno pot začela leta 2003 ter se že v samem začetku posvetila ustvarjanju lastne, avtorske glasbe. Po nekaj kadrovskih zamenjavah se je zasedba ustalila. Avven tako od nedavnega naprej sestavljajo: Ierlath (bas kitara, glas), Anam (glas, kitara, tin whistle), Joc (klaviature), Evelyn (glas), Morrigan (violina), Aillan (bobni, tolkala) in Galvin (kitara, glas, harmonika). Album z naslovom Panta Rhei je ugledal luč sveta septembra 2006, istega leta pa nastopijo tudi na mednarodnem glasbenem tekmovanju Newcomer 2006 v avstrijskem Gradcu, kjer v konkurenci 105 evropskih skupin zasedejo 6. mesto po oceni žirije in 4. mesto po glasovanju občinstva.

Pogovarjali smo se z basistom Ierlathom (I) ter klaviaturistom Jocom ( J ), sveže novice pa nam je zaupal kitarist/harmonikar Galvin (G).

Zaradi ljudskih primesi in težkih kitar so vašo zvrst poimenovali Etno rock-metal. Katere izvajalce si štejete pod največje vplive na vašo glasbo?

J: »Od skupin so to In extremo, sicer pa črpamo iz “Celtic” rocka. S težjimi deli v pesmih sporočamo, da ni vsak trenutek v življenju lep. Nismo pa zaradi tega metalski bend.«

Ustanovni člani ste trije. Po kakšnem diagramu ste izbirali nove člane?

I: »Iskali smo ljudi, ki jim glasba veliko pomeni. S tistimi, ki so začeli špricati vaje, nismo bili zadovoljni, saj postavljamo člani glasbo na prvo mesto. Če nekomu pomenijo določene stvari več kot glasba, ponavadi dolgoročno ne obstane v bendu. Tudi z izgovori o plavanju in bolečinah v križu smo se že ukvarjali.«

Tematika vaših besedil me spominja na viteške romane 16. stoletja. V njih gradite predvsem na pogumu, bojih, dobroti. Kako bi jih označili sami?
I: »V prvi vrsti smo zelo optimistično naravnani, pri nas ni nobene apokalipse ali pesimizma. Prikazujemo sicer obe strani, vendar čutimo le optimizem. Včasih je potrebna le velika mera potrpljenja. V preteklosti smo imeli opravka z nekaterimi pesimističnimi člani, ki niso verjeli, da bomo sploh kdaj stopili na oder.«

Na festival Newcomer ste se prijavili že lani. Kaj to pomeni za vas?
G: »Res je, to je naša druga udeležba na Newcomerju, lani smo v finalu osvojili 6. mesto, letos pa smo si 4. mesto delili s skupino Aperion. Dvorana Orpheum v Gradcu je prostor, kjer si vsaka skupina želi nastopiti, saj so pogoji za koncert res odlični (ozvočenje, osvetljava, oder, akustika v prostoru ...). Vse je izpeljano na profesionalni ravni, da se lahko glasbenik dejansko posveti samo in izključno svojemu nastopu. Te stopnje organiziranosti in profesionalnosti na slovenskih glasbenih odrih še nismo doživeli, sam pa sem mnenja, da tiči razlog za to že v splošni kulturi poslušanja glasbe in obiskovanja koncertov v Sloveniji, ki je v primerjavi z evropskimi razmerami na precej nizkem nivoju.«

In kakšne ustvarjalne plane imate za poletje?
G: »Na odru se nam je spet pridružila violinistka Morrigan, ki se je vrnila iz Texasa, kjer je opravljala podiplomski študij violine. Veliko časa trenutno namenjamo ustvarjanju novega materiala, naše druge plošče. Pri tem neznansko uživamo. S snemanjem pa naj bi začeli že proti koncu leta.«