Za podjetnika grozljivka, za izsiljevalce komedija

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Kronika / sobota, 21. julij 2007 / 06:00

Na kranjskem sodišču se je nadaljevalo sojenje za drugi primer izsiljevanja podjetnika Draga Šubica. Izsiljevalci so zahtevali 400 tisoč evrov in "nadaljnje sodelovanje".

Kranj - Na okrožnem sodišču v Kranju se je v četrtek nadaljevala glavna obravnava proti Samirju Gluhiću in Luftiju Maličiju, ki sta obtožena izsiljevanja kranjskega podjetnika Draga Šubica. Potem ko je Šubic lani neznanim izsiljevalcem že plačal dvesto tisoč evrov (za sodelovanje v izsiljevanju so pred mesecem dni že začeli soditi 26-letnemu Kranjčanu Ediju Plavu), je bil podjetnik marca letos žrtev novega izsiljevanja. Sodni senat pod vodstvom sodnice Marjete Dvornik se je v nadaljevanju glavne obravnave seznanil z dokaznim materialom, med drugim so pregledali fotografije spektakularnega prijetja osumljencev pred kranjskim hotelom Creina, ko naj bi jim Šubic izročil kovček z zahtevanim denarjem.

Nadaljevali so s poslušanjem telefonskih pogovorov med podjetnikom in osumljenim Gluhičem, ki so jih s pomočjo prisluškovanja pridobili kriminalisti.

Iz posnetka, ki je nastal 9. marca letos, je razbrati, da naj bi domnevna specialna enota od Šubica terjala plačilo 400 tisoč evrov, nato pa bi se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. V 12-minutnem posnetku je Šubic na zahteve izsiljevalcev večkrat ponovil, da toliko denarja ne more priskrbeti takoj, ampak v nekaj dneh, ko bi mu tolikšen znesek odobrila banka. Takoj bi jim lahko 20.000 evrov, na vztrajanje prevajalca, ki je zastopal »komandirja« domnevne specialne enote, pa je na koncu odgovoril, da »naj specialna enota kar pride in me fenta«. Izsiljevalci so nato terjali 100.000 evrov takoj in 300.000 čez nekaj dni, od Šubica pa so tudi zahtevali naj za polovično ceno proda svoje avtomobile, da bo lahko prišel do denarja.

Drugi telefonski pogovori so bili zabeleženi 13. marca, ko se je Gluhić s Šubicem dogovoril, da mu prinese denar na dogovorjeno mesto, pri čemer pa je očitno prišlo do nesporazuma, saj je obtoženi od podjetnika zahteval naj s 400 evrskimi tisočaki pride v Ljubljano, kar je slednji zaradi domnevne nevarnosti zavrnil. Ko ga je Gluhić tega dne okoli 15. ure poklical po mobilnem telefonu, je Šubic čakal pred trgovino Hofer v Lescah, Gluhić pa se je razburil, češ da sta bila dogovorjena v Ljubljani. Po dveurnem čakanju je podjetnik le »dočakal« izsiljevalce; najprej je do njega pristopil človek za »zvezo«, nato pa naj bi s torbo, v kateri bi moral biti denar pristopil do Gluhićevega avtomobila. Še pred tem je obtoženec podjetniku v hrvaščini zagrozil »če danes ne bo vse v redu, ne bomo več zahtevali tvojega denarja« in »če gre za kakšen trik si na muhi snajperja«.

Prvoobtoženi Gluhić, ki je na prvi obravnavi zanikal krivdo in trdil, da mu je Šubic zadevo podtaknil, je priznal, da je glas na posnetkih telefonskih pogovorov s Šubicem njegov, zanikal pa je, da bi bil on »komandir« in ponovil, da od podjetnika ni hotel denarja. Pogovore je označil za obojestransko komedijo. V nadaljevanju je svoje izvedensko mnenje pojasnjeval Tomaž Čeh z Inštituta Jožef Stefan, kjer so opravili računalniško analizo in primerjave govora. Sojenje se bo še nadaljevalo, na sodišču pa naj bi skupaj poslušali kar za šest ur posnetih prisluškovanih telefonskih pogovorov.