Aplavz italijanskemu slogu

Test: Fiat Bravo 1.9 Multijet Dynamic

Po nekaj neuspešnih letih kosanja s tekmeci v spodnjem srednjem razredu, se italijanski Fiat očitno vrača na prava pota. Ko so brez solza upokojili neuspešnega Stila, so Italijani pobrskali po lastni zgodovini in se spomnili, da so imeli nekoč v tej velikostni skupini prodajne uspešnice, kakršne so bili Ritmo, Tipo in kasneje prva generacija modela Bravo. In zdi se, da so se iz preteklosti tudi nekaj naučili, kajti z letos povsem novim Bravom se Fiat spet postavlja na svetovni avtomobilski zemljevid ozdravljen od finančnega poloma zadnjih let.

Bravo je simpatičen avtomobil, z značilnim temperamentnim italijanskim slogom, ki sili v oči opazovalcev z agresivnim nosom, gibkimi boki in mišičastimi oblinami in kratkim kombilimuzinskim zadkom. Kdor na zunanjosti prepozna poteze manjšega in uspešnega Grande Punta in rahlo podobnost z Maseratijevimi oblikovnimi smernicami, se ne moti, seveda pa v podobnosti ni nič slabega. Pravzaprav je treba pri petvratni kombilimuzini ceniti tudi ali predvsem smisel za prostorsko izkoriščenost notranjosti, ki je pravzaprav prijetno presenečenje. Že 400-litrski prtljažnik je večji kot pri nekaterih neposrednih tekmecih, še bolj pa je Bravo prepričljiv v potniški kabini; v notranjosti voznika in sopotnika pričakata udobna in dobro nastavljiva sedeža, zadaj pa solidno prostorno sedežna klop, ki je spuščena dovolj nizko, da glave potnikov niso preblizu strehi. Posebej je treba omeniti, da je Bravo po dolgih letih Fiatovih ekskurzij v »misijo nemogoče« končno avtomobil z urejenim voznikovim delovnim prostorom. Armaturna plošča je rahlo zasukana proti vozniku, merilniki so pregledni, a žal osvetljeni z zoprno rdečkasto svetlobo, večina stikal je na logičnih mestih, nekaj privajanja pa zahtevata potovalni računalnik in radijski sprejemnik. Štirivaljni 1,9-litrski turbodizelski motor z osmimi ventili v glavi in z vso sodobno »oborožitvijo« za vbrizgavanje goriva, predstavlja šibkejšo možnost dizelskega pogona. Pogonski stroj teče dokaj lahkotno, skoraj brez omembe vrednih tresljajev in vsaj do srednjega območja vrtljajev ni moteče hrupen. Pač pa njegova energičnost ustreza bolj povprečno zahtevnim voznikom, saj mu kljub obetajoči zmogljivosti na papirju, pri bolj dinamični vožnji začne zmanjkovati sape. Ob tem je Bravo s tem motorjem med redkejšimi gosti na bencinskih servisih, saj je poraba plinskega olja v povprečju lahko tudi pod šestimi litri, če je voznikova noga na stopalki za plin dovolj prizanesljiva. Podvozje je sicer sposobno prenesti tudi hitro ovinkarjenje, saj ni težav z nagibanjem, niti s pretiranim zdrsavanjem zadka, poleg tega si pozitivno oceno zaslužijo tudi zavore.

Znakov, ki kažejo, da si Bravo (v primerjavi s predhodniki) zasluži aplavz, je torej dovolj, nekaj manjših, značilnih italijanskih pomanjkljivosti, ki nažirajo živce voznika in potnikov je sicer še ostalo, vsekakor pa ima italijanski novinec dobre možnosti za uveljavitev v razredni konkurenci.

Tehnični podatki

Mere: d. 4,336, š. 1,792, v. 1,498 m, medosje 2,600 m

Prostornina prtljažnika: 400/1175

Teža (prazno v./ dovoljena): 1395/- kg

Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski

Gibna prostornina: 1910 ccm

Največja moč pri v/min: 88 kW/120 KM pri 4000

Največji navor pri v/min: 255 pri 2000

Najvišja hitrost: 194

Pospešek 0-100 km/h: 10,5 s

Poraba goriva po EU norm.: 6,9/ 4,3/ 5,3 l/100 km

Maloprodajna cena: 16.990 EUR (4.071.484 SIT)

Uvoznik: Avto Triglav, Ljubljana