Fuksije so zelo priljubljene

Naša okna in balkoni so polni cvetja. Na njih cvetijo najrazličnejše sorte okensih rastlin in med starejše sorte sodijo fuksije. Ime nosijo po berlinskem botaniku Leonhardu Fuchsu in so po vseh evropskih deželah zelo priljubljene in cenjene. Krasijo predvsem bolj senčne lege in s pravilno oskrbo cvetijo do pozne jeseni. Potrebujejo visoko zračno vlago, zato na oknih, kjer močno pripeka sonce, ne rastejo najbolje ali se celo posušijo. Rade imajo dovolj svetlobe. Po cvetovih se ločijo po najrazličnejših oblikah in barvnih odtenkih. Danes jih vzgajamo tudi kot posodovke, kot stebelne rastline ali grme, lahko pa jih oblikujete v piramido. Delimo jih na pokončne, polviseče in viseče, po zgradbi cveta pa v enojne, dvojne, polnjene cvetove, na drobnocvetne in balerinke, ki imajo največje polnjene cvetove. Fuksije so zdrave rastline, najhujša bolezen, ki jih lahko napade, so uši ali koreninska gniloba, če so izpostavljene dežju, pa tudi siva plesen. Če želite fuksije obdržati čez zimo, jih prezimujte v svetlem in hladnem prostoru s temperaturo okrog deset stopinj Celzija. Razmnožujemo jih lahko sami, in to v avgustu. Potaknjence narežemo na poganjkih, na katerih ni več cvetnih popkov. In tu bodo pognali novi cvetni nastavki.

Tako fuksije kot tudi druge rastline rade napadejo bolezni, in da jih preprečimo, moramo redno pregledovati liste in cvetove. Takoj ko opazimo, da listi venijo, čeprav so rože dobro zalite, vemo, da je nekaj narobe. Pršice povzročajo škodo na listih, ker sesajo sok rastline in jo izčrpavajo. Te zajedavke tudi zimo lahko preživijo na odpadlem listju, v talnih razpokah ali kar pod prodom. Spomladi oživijo, zlezejo na primerna mesta, samice odložijo jajčeca in imamo nove škodljivce. Ko se še temperature dvignejo, je to idealen čas, da se hitro razmnožujejo, rož je povsod polno in imajo dovolj ciljev, da dobro živijo. Zadržujejo se na spodnjih straneh listov, kar tudi povzroči prehitro sušenje listov in njihovo odpadanje. Zatiramo jih z vzdrževanjem higiene rastlin, z ustreznim škropljenjem in pravilnim gnojenjem.

Je pa res, da ljubitelji rož vidijo le lepe in zdrave rože. In lepe barvne kombinacije, ki se v teh poletnih dneh mavrično spreminjajo. Tiste sorte, ki so spomladi zgodaj odgnale in pospešile rast, so sedaj najlepše, najbolj v ospredju, kasneje jih mogoče preraste druga roža, ki raste bolj počasi in tako se bo zasaditev pokazala v drugačni barvi. Obešanke in večbarvne zasaditve so modni hit. Vanj posadimo rože, ki se hitro spreminjajo ali rastejo navzdol. Ker so vse enoletnice, je njihova rast hitra in bujno cvetoča. Vsi poznate zadnja leta modno krompirjevko - belo in modro. Bela raste navzdol, modra pokonci. Ima delno olesenela stebla in majhne liste, nanizane na njih, cvetove pa kot krompirjeve na koncu poganjkov in cvetijo do pozne jeseni. Sodi med najbolj bujno rastoče vzpenjavke, saj zraste do dveh, treh metrov. Tudi idealno prezimi. Ne potrebuje posebne nege, le vodo. In zraste vam tudi tam, kjer želite zakriti kakšno steno, ki ne veste, s čim bi jo pokrili, ali pa postavite krompirjevko tja, kjer vam druge rože ne rastejo. Ta vam bo zagotovo. Posadite jo v večjo posodo ali korito, lahko v obešanko in imeli boste okras, ki bo nekaj posebnega.

Julija oskrbimo odcvetele vrtnice. Če imamo plezavko, ki cveti samo enkrat letno, odstranimo odcvetele poganjke in jih tudi močno prikrajšamo. V tem času, ko so bradate perunike že odcvetele, je tudi najbolj primeren čas, da jih razdelite in presadite. Odcvetele ostrožnike porežemo, da mu semena ne pobirajo moči in bodo jeseni še enkrat zacveteli. Če čebulice tulipanov in narcis pobirate iz zemlje, jim sedaj odstranimo vse posušene liste, jih vzamemo iz zemlje, posušimo v senci in shranimo v suhi kleti, ko jih bomo oktobra na novo posadili. Če imate surfinije, jih v najhujši vročini zalivajte zjutraj in zvečer, dognojujte pa vsak drugi dan. Če opazite pršice, jih morate poškropiti z ustreznim insekticidom.

V zelenjavnem vrtu že pobiramo prve bučke in prvi stročji fižol. In seveda izkopljemo prvi krompir. Kumare obtrgujte mlade, to pospeši rast in tudi rodnost. Tam, kjer smo izkopali krompir, gredico prekopljemo in nanjo posejemo radič, endivijo ali pa kasneje tu že posadimo večje sadike. Posadimo brstični in navadni ohrovt, zelje, por in cvetačo. Tudi kitajsko zelje posejemo, vendar zelo na redko. Julij je čas za drugo setev korenčka. Če imate radi motovilec, le tega posejte bolj proti koncu meseca. Uživajte poletje in trud svojega dela na vrtu.