Jerasov Janko ob predstavitvi knjige: "Ne morem verjeti, da je to res."

Življenjska zgodba Jerasovega Janka

Pri Društvu Slovenski center za ustno zgodovino je izšla knjiga, ki predstavlja življenjsko zgodbo Janka Šetine iz Zbilj.

Janko Šetina je v obsežnem triletnem projektu sodeloval v celoti prostovoljno in z veliko odgovornosti in entuziazma. Za njegovo sodelovanje v projektu in društvu nasploh terza izkazano zaupanjeso se mu v društvuzahvalili inga imenovali za prvega častnega člana Društva Slovenski center za ustno zgodovino.

Zbilje – Knjiga je izšla že konec preteklega leta, javno pa so jo predstavili sredi junija. Nastajala je tri leta, zanjo je bilo posnetega za 15 ur gradiva. Zbrana in zapisana je bila po metodi ustne zgodovine, poleg slikovitih podatkov o življenju v Zbiljah z okolico v preteklosti na 156 straneh prinaša tudi življenjsko izkušnjo posameznika. Na koncu knjige je slovar narečnih in redko rabljenih besed, priložena ji je tudi zgoščenka.

Kdo je Janko Šetina?

Osrednje mesto v knjigi ima življenjska zgodba Janka Šetine, ki so jo zbrale, zapisale in uredile Nataša Pust, Irena Špenko in Andreja Burja Čerin. Izbor pripovedovalca ni bil naključen. »Janka Šetino smo kot pripovedovalca spoznali že pri raziskavi o življenju ob Savi pred gradnjo Hidroelektrarne Medvode in po njej. Njegov bogat in zelo živ način pripovedovanja ter velik obseg konkretnih podatkov sta nas nagovorila, da mu posvetimo še več pozornosti. Janka odlikuje tudi angažirana vpetost v lokakno okolje, saj je vse življenje sodeloval v različnih društvih. Pomembna je tudi njegova pripravljenost in pogum, da svoje spomine deli z drugimi ljudmi,« je pojasnila Nataša Pust.

Janko Šetina je bil rojen leta 1934 v Zbiljah. Osnovno šolo je obiskoval v Smledniku, zaradi druge svetovne vojne je bilo šolanje večkrat začasno prekinjeno. Izučil se je za čevljarja, a tega poklica ni dolgo opravljal. Njegova prva daljša zaposlitev je bila v trgovskem podjetju Galeb Ljubljana, kjer je bil voznik, nato je dobil delovno mesto v Colorju v Medvodah in tam ostal vse do upokojitve. Še vedno je aktiven član nekaterih društev. Z ženo rada hodita v hribe, na izlete in se zanimata za stare običaje.

 

Knjiga mu pomeni veliko

Da se je vse skupaj začelo povsem spontano, poudarja tudi Janko Šetina: »Povedal sem jim veliko o svojih mladih letih, potem pa so rekle, da bi bilo to zanimivo za knjigo, in me vprašale, če bi sodeloval. Knjiga mi veliko pomeni, ne morem verjeti, da je to res. Vedno sem živel na deželi, med preprostimi in kmečkimi ljudmi.« Janko pravi, da ima v glavi podatkov še za eno knjigo, a se je ne bi več lotil, saj je že za to prebedel veliko noči. »Najpomembnejši del v knjigi je moje otroštvo. Tudi to, kako je bilo, ko sem krave pasel. Vse, kar sem pripovedoval o svojem življenju, je namenjeno našim zanamcem. Moj življenjski moto je sloga in prijateljstvo. V življenju je pomembno, da se družiš z drugimi ljudmi, da pomagaš človeku in on tebi,« je še povedal Šetina.

Naslednja življenjska zgodba v knjigi čez dve leti

Več o razlogih za prvo knjigo, ki jo je izdalo Društvo Slovenski center za ustno zgodovino, je povedala predsednica društva Andreja Burja Čerin: »Ob ustanovitvi društva smo želeli izvedeti čim več takšnih življenjskih zgodb, spominov in če se le da, jih potem tudi izdati. To je zelo zahtevno delo in naša želja ostaja, da bi kakšno življenjsko zgodbo izdali vsaj na dve leti. Naslednja bo zagotovo iz katerega drugega kraja naše občine, v glavni vlogi pa bo najverjetneje ženska. Naša prva knjiga je zelo obsežna. Razmišljamo, da bi prihodnjič v eni knjigi hkrati izdali dva intervjuja.« Burja Čerinova še poudarja, da ima knjiga veliko vrednost za poznavanje zgodovine vsakdanjega življenja v naših krajih, ne smemo pa pozabiti, da prinaša le subjektiven – Jankov - pogled na zgodovino in ne objektivne slike preteklosti, ki bi bila splošno sprejeta.

Pri Društvu Slovenski center za ustno zgodovino so s knjigo želeli spodbuditi zanimanje za ustno zgodovino, zato so knjigi dodani tudi trije članki, kjer je opisana metoda zbiranja življenjske zgodbe. »Upamo, da bo knjiga Jerasov Janko tudi v drugih lokalnih okoljih po Sloveniji nagovorila ljubiteljske ali profesionalne zbiralce zgodovine, da zabeležijo življenjsko zgodbo katerega od zanimivih lokalnih pripovedovalcev. Tako bomo s skupnimi močmi dopolnjevali podobo naše zgodovineoziroma domoznanstva,« je za konec povedala Pustova. Knjigo lahkokupite v Turističnem biroju Medvode in v knjigarni Čitanka. Sredstva, zbrana od prodaje, bodo namenjena izključno kritju stroškov izdaje knjige.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / petek, 30. junij 2017 / 07:52

Strela ubila krave na planini Suha

Ko je strela ubila tri krave na planini Suha, so znova na plan prišle težave z izgradnjo ceste do planine, ki je ne dovoli Triglavski narodni park.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 2. junij 2007 / 07:00

Zaskrbljeni krajani protestirali

Krajani Begunj, Zgoše in Zapuž so protestirali na seji občinskega sveta zaradi steklenega prahu iz Elana, uporabe nevarnih snovi v Seawayu in škropljenja rak.

Slovenija / sobota, 2. junij 2007 / 07:00

Beblerjeve niso izvolili

Socialni demokrati bodo po dveh neuspešnih predlogih za podpredsednika državnega zbora premislili, ali ima smisel predlagati še tretjega kandidata.

Zanimivosti / sobota, 2. junij 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Vijugasta cesta, ki se prilagaja strugi reke Kokre, nas po ozki dolini pripelje do razpotegnjene vasi Kokra. Tam živita Ivanka in Franc Tišler. Na Gorenjski glas je druž...

Bled / sobota, 2. junij 2007 / 07:00

V gostinstvu je dela čez glavo

Na Gorenjskem je v zadnjih letih vse več povpraševanja po kuharjih, natakarjih, pa tudi receptorjih in drugih turističnih delavcih, zato so se ponudniki tovrstnih delovnih mest in iskalci zaposlitve z...

Kranj / sobota, 2. junij 2007 / 07:00

Gorenjske odpadke v Tenetiše

Svet Mestne občine Kranj je potrdil predlog, da bi zgradili Center za ravnanje z odpadki v Tenetišah. S tem soglašata tudi vodstvi krajevnih skupnosti Tenetiše in Kokrica.