Finžgar je roman Pod svobodnim soncem, v katerem je prikazal spopade med Slovani in Bizantinci, napisal pred stotimi leti. (Foto: Kaja Pogačar)

Igra na prostem privabila mnoge

Sredi junija so na poligonu nad Smokučem uprizorili igro na prostem Pod svobodnim soncem. Ogledalo si jo je več kot tisoč obiskovalcev.

Predstava na prostem Pod svobodnim soncem v izvedbi gledališke skupine Društva Trg Sevnica je bila sredi junija na Gorenjskem uprizorjena prvič. »Igro smo premierno uprizorili lanskega februarja, do sedaj je doživela 19 ponovitev,« pravi Jože Peternel, organizator za gledališki del v sevniškem društvu. Seveda ni naključje, da so si prizorišče za uprizoritev izbrali le lučaj stran od rojstne hiše Frana Saleškega Finžgarja, avtorja tega dela. Igra je na poligon nad Smokučem privabila več kot tisoč obiskovalcev. Janez Dolžan, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica (ZTK), ki je organiziral prireditev, je prepričan, da je k dobremu obisku pripomoglo tudi dejstvo, da gre za eno največjih predstav na prostem doslej v Sloveniji. V njej je namreč nastopilo 80 igralcev in statistov, med njimi tudi žirovniški konjeniki in skavti. »Poleg tega so tovrstne predstave na Gorenjskem redkost. Po mojem mnenju je v naši regiji pravo mrtvilo, kar se kulture tiče in ta predstava je zagotovo za Gorenjsko bila poseben dogodek,« je pristavil Dolžan in dodal, da so bili z obiskom izjemno zadovoljni, saj so pričakovali polovico manj obiskovalcev.

Scenarij za igro je napisal Miloš Mikeln, režiser Sinjo Jezernik pa ga je nekoliko prevedel v arhaični jezik. »Gre nasploh za prvo uprizoritev te igre, odkar je bil napisan scenarij,« je povedal Peternel. Pod svobodnim soncem je verjetno najbolj znano Finžgarjevo delo, letos pa mineva sto let od tedaj, ko je bil roman napisan. Avtor je v njem prikazal spopade med Slovani in Bizantinci. »V dvourni predstavi se prepletata sovraštvo med Slovani in Anti ter sovraštvo med celotnim slovanskim rodom in Bizantinci. Predstavi je dodana tudi ljubezenska zgodba; za svojo ljubezen se bojujeta glavni junak Slovan Iztok in poveljnik carske straže,« je še dodal Peternel.

Zaradi velikega zanimanja se organizator ZTK z igralci iz Sevnice že dogovarja, da bi prihodnje leto v Smokuču na prostem uprizorili Miklovo Zalo.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorje / sobota, 23. maj 2009 / 07:00

Župan zavrnil pobudo za referendum

Gorje – Pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma o sprejetih sklepih o delitveni bilanci med občinama Gorje in Bled je po prepričanju župana Petra Torkarja v naspr...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / ponedeljek, 18. december 2017 / 17:12

Potrdili proračun za prihodnje leto

Kranjskogorski občinski svet je v sredo potrdil proračun občine za prihodnje leto. Svetniki so se na zadnji letošnji seji zbrali v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2017 / 17:10

Druga plat idile

Pravljična zimska idila ima tudi svojo drugo, vse prej kot idilično plat: zasnežene ceste v dolini Kokre proti Jezerskem so v kombinaciji z vetrolomom popolnoma ohromile promet, vključno s signaliz...

Razvedrilo / ponedeljek, 18. december 2017 / 17:09

Novoletni ples

Rotary klubi (RC) Kranj, Bled, Zg. Brnik, Tržič Naklo, Škofja Loka in Medvode ter podmladki klubov, Rotaract (RAC) kluba Kranj in Tržič Naklo in Interact (IAC) Carnium ob koncu leta priredijo gala ple...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. december 2017 / 11:30

Družini prijazna podjetja

Kranj – Inštitut Ekvilib in Mreža za družbeno odgovornost sta v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravila v Ljubljani prve Dneve družbene odgovornosti. Prvi dan je potekal družbeno odgov...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. december 2017 / 11:25

Cena mleka pod evropskim povprečjem

Rejce črno-belega goveda, ki se večinoma preživljajo s prirejo mleka, je na občnem zboru svojega društva zanimalo tudi, zakaj je odkupna cena mleka v Sloveniji pod evropskim povprečjem.