Država zakon, občina izjavo
Slovenija mora kot članica Evropske unije zakonsko urediti pridelavo gensko spremenjenih rastlin. Občine sprejemajo izjave o razglasitvi območij brez tovrstnih rastlin.
Kranj - Slovenija je članica Evropske unije, zato na svojem ozemlju ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja niti ne prepovedati pridelovanja gensko spremenjenih rastlin, ki imajo za to dovoljenje v skladu z evropsko uredbo in direktivo. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so že pripravili predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, po katerem bodo pridelovalci lahko izbirali med konvencionalno, ekološko in integrirano pridelavo ter pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO), predelovalna industrija in potrošniki pa med živili z gensko spremenjenimi organizmi in brez njih. Zakon naj bi dal tudi pravno podlago za uveljavitev načela »povzročitelj plača« in za plačilo odškodnine v primeru nenamerne navzočnosti gensko spremenjenih organizmov v konvencionalnih ali ekoloških pridelkih.
Inštitut za trajnostni razvoj se je priključil vseevropski kampanji za ohranitev kmetijstva brez GSO in za zagotovitev pravice potrošnikov do izbire hrane brez GSO. Vse občine v Sloveniji je pozval, da sprejmejo izjavo o razglasitvi območij brez GSO. Na Gorenjskem je doslej takšno izjavo sprejelo več občin, med njimi na nedavni seji občinskega sveta tudi radovljiška. Občina se je zavezala, da na občinskih zemljiščih ne bo dovoljevala gojenja GSO in da bo z izobraževanjem in drugimi ukrepi poskušala prepričati kmete, da tudi na svojih zemljiščih ne bodo pridelovali gensko spremenjenih rastlin. Politike tudi prosi, da zaščiti kmete, ki želijo pridelovati hrano brez GSO, ter sprejme ukrepe za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja njihovih zemljišč in pridelkov z GSO. V občini so prepričani, da je gojenje gensko spremenjenih rastlin povezano z okoljskimi tveganji. Povsod po svetu, kjer gojijo GSO v večjem obsegu, naraščajo problemi z onesnaževanjem običajnih in ekoloških posevkov z gensko spremenjenim pelodom in semeni. V Sloveniji bi to lahko ogrozilo tudi uresničevanje načrtov o bistvenem povečanju ekološke pridelave hrane.