Za Voglje evropski denar

Besedilo: S.Š.
sreda, 11. julij 2007 / 06:00

Za obnovo in razširitev ceste ter obnovo vodovoda v Vogljah bo občina Šenčur prejela 1,2 milijona evrov strukturnih razvojnih sredstev.

Za Gorenjsko je bilo na razpisu za strukturna razvojna sredstva namenjenega manj denarja, kot se je pričakovalo, zato je bilo treba na regijskem svetu oklestiti obseg projektov. Kako se je izteklo s projekti na območju občine Šenčur?

»Po sklepu regijskega razvojnega sveta bomo dobili razvojna sredstva iz strukturnih skladov za projekta gradnje in obnove ceste in vodovoda v Vogljah, za kar tudi že imamo potrebno projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. To investicijo bomo začeli prihodnje leto, zaključili pa predvidoma naslednje leto, tako kot bodo v letih 2008 in 2009 na razpolago tudi sredstva iz strukturnih skladov, ki jih bomo pridobili v višini dobrih 1,2 milijona evrov. Vrednost celotne investicije je sicer slabih 1,8 milijona evrov. Ker pa bo Gorenjska iz strukturnih skladov dobila manj denarja, kot smo vsi skupaj pričakovali, se na razpis nismo prijaviti tudi za gradnjo kanalizacije v Vogljah. Kljub temu bomo kanalizacijo gradili hkrati z vodovodom in cesto, le da bomo morali zanjo v celoti sami zagotoviti denar. Je pa seveda hkratna gradnja vseh treh objektov najcenejša in zato edino sprejemljiva ter smiselna. Moram pa opozoriti, da se Vogljanci na kanalizacijo vseeno ne bodo mogli priključiti takoj, saj je treba prej zgraditi še povezovalni kanal in čistilno napravo v Trbojah. S projektom gradnje čistilne naprave in primarnih kanalizacijskih vodov pa bomo jeseni kandidirali na kohezijske sklade. Ta investicija je zajeta v projekt GORKI, ki ga vodi Regijska razvojna agencija BSC Kranj, v njem pa sodelujejo s svojimi projekti skorajda vse občine v gornjem delu povodja Save, saj so pri kohezijskih skladih kriteriji o minimalni vrednosti projektov višji kot pri strukturnih skladih. Za naše območje je tako v ta namen že v izdelavi idejni načrt za povezavo celotne občine s primarnim kanalizacijskim kanalom. Naj povem, da je pogoj za sodelovanje na razpisu kohezijskih skladov poleg idejnega načrta tudi pridobitev služnostnihpogodb za vsa zemljišča, na katerih je v idejnem projektu predviden potek primarnih kanalizacijskih vodov. Kako bo potekala gradnja primarnih vodov, pa bo jasneje jeseni po zaključenem kohezijskem razpisu.«

Kako poteka priprava lokacijskega načrta za cesto Britof-Hotemaže?

»Osnutek lokacijskega načrta smo na podlagi postopkovnih zahtev že dali v recenzijo pooblaščenemu recenzentu in sedaj čakamo na njeno izvedbo. Nato se bo postopek nadaljeval, tako da računamo, da bo javna razgrnitev lokacijskega načrta v poletnem obdobju. Trudili se bomo, da kljub dopustom ne bomo izgubljali časa in da bo lokacijski načrt čim prej sprejet. Kot sem že pojasnil, je denar v državnem proračunu že pripravljen; v letošnjem državnem proračunu je predvidenih 280 tisoč evrov za stroške dokumentacije, v prihodnjem letu skoraj 1,6 milijona evrov, v proračunu za 2009 pa dobra dva milijona evrov. Da z gradnjo ceste Britof-Hotemaže mislijo resno tudi v Direkciji RS za ceste, smo se lahko prepričali na nedavnem odprtju mostu v Kokri, ko je direktor direkcije, gospod Vili Žavrlan dejal, da v bližnji prihodnosti predvideva tudi začetek gradnje te ceste.«

V Šenčurju so pretekli mesec delavci podjetja Rešet vgrajevali optični kabel za T-2. Kdaj pa bo dostop do širokopasovnega omrežja omogočen tudi drugim vasem?

»Najprej moram ugotoviti, da je smo imeli k sreči lani v Šenčurju odprto večino ulic, v katere se je optični kabel že vgradil, tako da sedaj delavci podjetja Rešet kopljejo samo še v preostalih nekaj ulicah. Za preostala naselja pa se bomo v skladu z zakonom dogovorili oziroma bomo poiskali operaterja, ki bo pripravljen tudi tam zgraditi pogoje za širokopasovno omrežje, tj. položiti optični kabel. V naši občini po zadevnem zakonu ni t. i. nekomercialnega območja, ampak se celotno območje občine Šenčur šteje za komercialno območje, zato mislim, da bomo investitorja lažje našli. To nikakor ne pomeni, da bo v teh vaseh že letos položena optika. Navsezadnje država načrtuje, da naj bi bilo šele do leta 2013 vsaj 70 odstotkov države pokrite s širokopasovnim omrežjem, ki bo uporabnikom omogočilo resnično najsodobnejše teleinformacijsko-komunikacijske povezave s svetom. Kolikor sem seznanjen, se v Šenčurju in Srednji vasi skoraj 98 odstotkov vseh, ki imajo že možnost dostopa na širokopasovno omrežje, tudi odloči za priključek, ki ga investitor brezplačno pripelje do vsake hiše.«

Katere aktivnosti še trenutno potekajo v občini?

»Zaključujemo tretjo fazo gradnje večnamenskega doma v Voklem, tako da bomo z letos načrtovanimi deli najkasneje v enem mesecu zaključili. Po vaseh se opravljajo manjša dela na vzdrževanju cest, kot je njihovo nasutje in preplastitev, dograditvah javne razsvetljave in podobno. Gradi se tudi objekt za priključitev vodne vrtine v Šenčurju, medtem ko je komunalna infrastruktura v poslovni coni in v Vogah že zgrajena, tam pa sedaj investitorji pospešeno gradijo svoje objekte.«

Kako pa kaže z načrtovano širitvijo vrtca v Šenčurju?

»Izbrali smo izdelovalca projektne dokumentacije, ki že dela na projektu gradnje prizidka s petimi novimi igralnicami in povečano kuhinjo v obstoječemu šenčurskemu vrtcu. Res pa je, da se gradnja letos še ne bo začela, saj v letošnjemu proračunu niti nimamo načrtovanega denarja za ta namen. Gradnjo planiramo v prihodnjem ali najkasneje v letu 2009, odvisno od razpoložljivih sredstev.

Ob vstopu v najtoplejša letna meseca vsem občankam in občanom želim prijetne počitniške in dopustniške dneve, da bi si nabrali novih moči za dobro in uspešno delo v preostanku leta.«