Trnova pot do kamnosekov

Kako mlade navdušiti za kamnoseški poklic, so se spraševali na letni skupščini EACD.

Hotavlje – »V Slovenji imamo 250 kamnoseških podjetij in zgolj 25 kamnoseških mojstrov, pri nas jih zaposlujemo četrtino. Čeprav ponujamo štipendije, nam letos ni uspelo podeliti niti ene, za kamnoseka pa se trenutno učita le dva dijaka,« je ob robu letne skupščine EACD – Evropskega združenja oblikovne obrti, gradbene obrti in spomeniškega varstva povedal Gregor Žontar, izvršni direktor podjetja Marmor Hotavlje.

Podjetje je ta konec tedna v okviru EACD gostilo avtoritete s področja evropskega kamnarstva, ki večino svojih dejavnosti trenutno namenjajo izobraževanju kamnosekov. »Vedeti moramo, da naše kulturne dediščine, na primer v katedrali, ne more ohranjati kamnosek iz Indije, saj ne pozna evropskega načina dela, materiala, vere in ne čuti pripadnosti. Zato moramo pridobiti vrhunske mlade mojstre, ki bodo čutili z nami in obvladali vse, kar v Evropi znamo,« je povedal predsednik EACD Jürgen Prigl.

Združenje si je zastavilo načrt, da pripravi osem kandidatov za evropskega mojstra kamnoseštva, ki bodo morali skozi proces izobraževanja na osmih evropskih restavratorskih delavnicah, kamnoseških šolah in v podjetju Marmor Hotavlje. Trenutno poznamo peterico evropskih kamnoseških mojstrov, ki so naziv pridobili na podlagi ugleda in preteklega dela, osmerica naj bi bila pripravljena leta 2009.

V Franciji imajo drugače kot v Sloveniji samostojno kamnoseško šolo z 800-letno tradicijo. »Trenutno imamo vpisanih osemsto kamnosekov, ki morajo po izobraževanju še na petletno vajeništvo v Franciji in dveletno po Evropi,« pravi Andre Malicot in poudarja, da je tudi osemsto(!) vpisanih dijakov premalo. Za primerjavo povejmo, da izkušen francoski kamnosek zasluži dva tisoč evrov neto, v Sloveniji pa osemsto evrov. Kljub temu je slednji znesek za Poljansko dolino kar spodobna plača, ob višji pa bi se mladi najbrž kar trli za poklic kamnoseka.