Moteč smrad gnojevke

Smrad gnojevke je moteč, toda posebnih ovir za polivanje v poletnem času ni.

Kranj – Letos so kmetje zaradi zgodnje pomladi začeli polivati gnojevko že nekoliko prej kot običajno. Na splošno je polivanje prepovedano v zimskem času od 15. novembra do 15. februarja in tudi izven teh datumov, če je na površinah snega ali zmrzal. V letnem času posebnih ovir za kmete ni, omejene so le dovoljene količine gnojevke (od 32 do 35 kubičnih metrov na hektar oziroma do 170 kilogramov dušika na hektar).

Kot pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, poleg zakonodaje polivanje z gnojevko ureja tudi kodeks dobre kmetijske prakse. Ker ne gre za predpis, ampak zgolj za priporočilo, je mogoče, da nekateri kmetje ne upoštevajo priporočila, da se gnojevka razvaža v rahlem dežju. Do smradu, ki moti prebivalce v nekaterih naseljih, prihaja zlasti v dneh z nizkim zračnim tlakom. Najbolj moteč je smrad s površin v bližini naselij, kjer so kmetije z intenzivno živinorejo in se gnojevka ne odvaža na bolj oddaljene parcele. Problematično je tudi to, da na večini kmetij še nimajo tehnologije polivanja neposredno v zemljo, ampak jo še pretežno pršijo, zaradi česar je smrad še bolj moteč.

Kmetijski svetovalci priporočajo kmetom, naj se skušajo držati priporočil iz kodeksa in se skušajo s prebivalci dogovoriti kdaj, kje in v kakšnih količinah bodo škropili gnojevko, saj bo v nasprotnem primeru prihajalo do nepotrebnih konfliktov. Rešitev nakazuje tudi nastajajoči pravilnik o dovoljenih emisijah gnojevke, ki ga pripravljajo na okoljskem ministrstvu.