Afriške lilije

Lilije so postale zelo razširjene rože naših vrtov, odkar se na veliko uvažajo iz tujine. In to v vseh barvah, včasih smo poznali samo bele. Danes vam pišem o posebni sorti, afriški liliji, ki nič ne spominja na lilije, vsaj na videz ne, vrtnarji jo poznajo pod imenom agapant in se je tudi na Gorenjskem zelo razširila. Velja za posodovko, čeprav posajena v vrtu v sredozemskih deželah velja za trajnico. Njen čar so kobulasti modri cvetovi, ki se odpirajo vse poletje. Požene trde dolge peclje in na njih cvet. Nekatere sorte tudi do dveh metrov visoko. Vse vrste so doma v Afriki, rastlina pa ima grško ime, ki pomeni cvet ljubezni. Zato se je rastline prijelo tudi ime ljubezenska cvetlica. S temi modrimi lilijami si polepšajo domove in cerkve za božič (v Afriki imajo to rožo tako kot pri nas božično zvezdo). Ta roža tudi s posušenimi semeni in koreninami prinaša srečo v hišo in jo simbolično varuje pred naravnimi nesrečami. Prvi so to rožo odkrili Holandci in jo prinesli v Evropo pred kakimi 250 leti. Na severu so jo gojili za bolj imenitne domove in vrtove, v sredozemskih deželah pa gre roža iz roda v rod, saj ko jeenkrat pri hiši, vedno ostane. Ima namreč zelo dolgo življenjsko dobo. Če imate posajeno v posode, jo prezimite v zimskih vrtovih ali svetlih in hladnih prostorih. Prenese tudi kakšno stopinjo pod ničlo. V bolj mrzlih vrtovih Gorenjske pride agapant do veljave zlasti, če je posajen v vrt v družbi maslenic, hortenzij, trav, v primorskih pa poleg sivke, rožmarina, kadulje ... Vrtnarji so vzgojili tudi križance, ki so bele barve ali bolj temno modrih odtenkov, vendar to ni barva starodavne afriške sorte. Tudi listi, ki so jermenaste oblike in rahlo povoščeni, zrastejo tako dolgi, da popolnoma prekrijejo posodo in dajejo dekoracijo drugim sortam. Potrebujejo dovolj vlage, bolj zračne in velike posode, kjer ostanejo posajene več let. Postavljene naj bodo na najbolj sončno in zavetno lego v vrtu in cvetenje bo zagotovljeno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 21:08

Po petdesetem ni treba umreti

Mlademu športniku razlagati, kako dober si pri petdesetih, je res izguba časa. Ne sicer taka, kot če sedemdesetletnik pravkar sprejetemu med abrahamovce razlaga, kako trenira pri tej staro...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / / 17:25

Podžupanja odstopila

Zaradi osebnih moralnih in etičnih vrednot je odstopila jeseniška podžupanja Sabina Mulalić. Zapustila je tudi stranko Gibanje Svoboda.

Kranjska Gora / / 15:57

Sezona na Pocarjevi domačiji

Na Pocarjevi domačiji so že odprli novo sezono. Upajo, da jim narava tokrat ne prekriža načrtov.

Kronika / / 14:54

Reševalci usklajeni

Selca – Gorska reševalna služba Škofja Loka je v petek v Selcih izvedla redno letno reševalno vajo. Po zamišljenem scenariju je s ceste Selca–Golica vozilo s tremi osebami zletelo po pobočju v strm...

Kamnik / / 14:49

Stavijo na kulturni turizem

V mekinjskem samostanu imajo trenutno 56 ležišč, lani so ustvarili 1900 nočitev. Kapacitete pa bi radi še povečali.

Gospodarstvo / / 14:48

Priznanja kmetijam in sporočila kupcem

Minuli konec tedna je na Ptuju potekal petintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij, na katerem je priznanja za dobrote prejelo tudi okoli petdeset kmetij s širšega gorenjskega območja.