Premagovanje treme

Pogovor, ki ne bo vezan le na športno aktivnost, bo lahko pozitivno vplival na premagovanje treme tik pred startom.

Trema, ki jo najbolj preprosto in z osnovnim izrazom lahko opišemo kot strah pred nastopom je včasih lahko zelo moteč dejavnik pri športnikovem doseganju rezultatov. Malo treme lahko označimo kot pozitiven dejavnik in ponavadi povzroči dodatno spodbudo in »naboj« energije tik pred startom. Če je trema posledica več zunanjih pritiskov lahko pri športniku izzove reakcijo, katera bo negativno vplivala na športni dosežek. Ponavadi je največji strah pred boljšim nasprotnikom, kar se pogosto dogaja predvsem pri vrhunskih športnikih.

Že upokojena šprinterka Marion Jones je pred leti na svetovnem prvenstvu podlegla pritiskom javnosti in nervoza pred startom ter psihična nestabilnost sta jo stali naslova svetovne prvakinje, čeprav je bila njena pripravljenost na vrhunski ravni, kar je pred tekmo in po njej dokazovala z rezultati na elitnih atletskih mitingih. Kaj se je z njo dejansko dogajalo, je težko natančno razložiti, dejstvo pa je, da določen vpliv na dosežek trema oz. premagovanje treme zagotovo ima. Tukaj na pomoč priskoči psihologija športa, kateri predvsem vrhunski športniki namenjajo vse več pozornosti. Le preplet vsega znanja in izkušenj lahko pripelje na pot zmagoslavja, h kateremu stremijo športniki. Tremo lahko označimo kot manjši stres na športnikovo počutje in »vklopiti« je treba mehanizme, s katerimi bomo uravnavali tovrstne situacije.

Sam se spominjam mojih tekmovanj, ko je bila moja tekaška vrednost nekoliko večja kot znaša sedaj, kar je bil rezultat večje prizadevnosti in predvsem motivacije. Na vsako izbrano tekmo sem se optimalno pripravil z namenom, da iz sebe iztisnem vse, kar pač lahko. Nato sem pred startom naletel na vprašanja iz okolice: Boš zmagal? Imaš dobro konkurenco? Boš postavil svoj osebni rekord? To je izzvalo manjši stres in posledično manjšo tremo, a vsakokrat sem našel metodo za uravnavanje teh situacij. Umik nekam na samo, kjer se v miru pripraviš in nimaš motečih elementov, pogovor o nečem, ki nima veze s športom in neposrednim nastopom, ali opazovanje narave in njenega gibanja, so bili le nekateri izmed ukrepov, kako sem se sprostil in premagal tremo. Večkrat, ko sem bil na startu, bolj sem bil psihično trden in odločen.

 

 

Večkrat pa opažam rekreativce, ki so obremenjeni z rezultatom in s tem, koga bodo premagali. Pred startom potem niso sproščeni, so nervozni in ne morejo vseh svojih moči usmeriti v nastop. Prevelika obremenjenost z rezultati škodi. Ker smo pri rekreativcih, pa rezultat, ovekovečen s številkami na semaforju, ne sme biti poglavitni motivator. Je toliko drugih bolj koristnih in pozitivnih lastnosti, na katere bi se morali obrniti in jim nameniti pozornost.

Prijetna družba, navezovanje stikov, nova poznanstva, skrb za zdravje in krepitev psihofizičnih sposobnosti so dejavniki, zaradi katerih se ukvarjamo s športom. Do strahu lahko pride tudi, ko si postavimo previsoke cilje, ki presegajo naše zmogljivosti. Zato je postopnost v našem športnem razvoju velikega pomena in se zavedajmo, da le korak za korakom pridemo do vrha, do zastavljenega cilja oziroma skočimo na lastni Olimp. Bistvo pa se dogaja v glavi in vsi ukazi prihajajo iz naše zavesti, samo odločiti se moramo, kaj natančno hočemo. Naš najboljši ultramaratonec Dušan Mravlje je večkrat govoril o močnem kablu, ki mora biti »potegnjen« od glave v noge, da se zdrži in pride do cilja. Strahu in treme ne sme biti, saj se bo cilj oddaljil ali niti ne bo dosežen. Dušan se bo letos konec septembra spet podal na eno najtežjih tekaških preizkušenj, 245 km dolg tek od Aten do Šparte, kjer je bil že trikrat drugi. Strahu ne sme imeti, vse v glavi naravna pozitivno in stremi k cilju.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 10. marec 2021 / 16:36

Makadam sredi Kranja

Kranj – Kako je mogoče, da skoraj v središču Kranja še vedno obstaja makadamska ulica, se sprašuje naš bralec, ki živi na Kajuhovi ulici v Kranju. Večji del ulice so pred približno 15 leti asfaltir...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 4. februar 2014 / 00:35

Na Gorenjskem oskrba z elektriko še vedno motena pri okrog 5000 odjemalcih

Kranj - Čeprav je čez dan več kot sto delavcev Elektra Gorenjska na terenu po vsej Gorenjski odpravljalo težave pri oskrbi z električno energijo, se število odjemalcev brez elektrike še ve...

Šport / ponedeljek, 3. februar 2014 / 15:29

Priznanja Bloudkovim naslednikom

Najvišje državne nagrade na področju športa so prejeli tudi Gorenjci, ki svoje življenje posvečajo športu.

Kronika / ponedeljek, 3. februar 2014 / 15:29

Zavedel starejšega dobrotnika

Škofja Loka – Neznani storilec si je v sredo dopoldne v Groharjevem naselju v Škofji Loki z lažjo in zavajanjem, da zbira prostovoljne prispevke za družino iz Škofje Loke, prilastil manjši znesek g...

Nasveti / ponedeljek, 3. februar 2014 / 15:27

Velike in male družine

Včasih nanese pogovor na število otrok v družini, na vprašanje o edincih in na odnose med sorojenci. Nikakor ne moremo posploševati, kaj je boljše, saj so družine zelo različne. Splošno mnenje je,...

GG Plus / ponedeljek, 3. februar 2014 / 14:41

Duša metulja pripoveduje

Takole je naslovila knjigo Alenka Erzar Žepič. Knjigo, ki jo je napisalo njeno življenje. Posvetila jo je vsem tistim, ki jim ni postlano z rož'cami, ampak z boleznijo in so drugačni; tistim, ki se še...