V stečaju hranilnice nič novega

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 29. junij 2007 / 06:00

Na vsakoletnem srečanju upnikov Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj v stečaju s stečajnim upraviteljem so se prvič pojavili tudi ustanovitelji hranilnice.

Kranj – Pred kratkim je minilo pet let od uvedbe stečajnega postopka za Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj. V doslej edini razdelitvi stečajne mase konec leta 2003 so 756 upnikom izplačali slabo polovico od skoraj 1,7 milijarde tolarjev (dobrih 7 milijonov evrov) prijavljenih terjatev. V torek so se v Kranju upniki po letu dni spet srečali s stečajnim upraviteljem Andrejem Tošem, da bi izvedeli, kdaj lahko pričakujejo preostanek poplačila svojih terjatev. Ker so se na vsakoletnem sestanku prvič pojavili tudi ustanovitelji, pa se je ta kmalu prelevil v razčiščevanje, ali se stečajni postopek ustrezno vodi in kdo je bil kriv za propad hranilnice.

V stečajni masi je trenutno 377 tisoč evrov, ki jih je stečajni upravitelj rezerviral za poplačilo stroškov sodnih postopkov. Na kranjskem okrožnem sodišču namreč teče kar nekaj sodnih sporov, med drugim tudi tožba zoper ustanovitelje Petra Smuka, Franca Golijo, Viktorja Brezarja oz. njihovih podjetij in Kmetijsko zadrugo Tržič za 829 milijonov tolarjev. 159 večjih upnikov pa zaradi nevestnega opravljanja nadzora nad poslovanjem SHP Kranj na ljubljanskem sodišču toži Banko Slovenije za zapolnitev »črne luknje« v stečajni masi. Vitomir Gros (tudi upnik, sicer pa povezan z lastniki hranilnice) je opozoril, da so vložene tudi tožbe v višini milijarde tolarjev zoper Toša. Krivdo za stečaj je pripisal Udbi in komunistični mafiji, ker da nista imeli nadzora nad hranilnico. Prav zato naj bi Banka Slovenije zahtevala dokapitalizacijo za 200 milijonov tolarjev, ki je v SHP niso bili sposobni izpeljati, kar je bilo nazadnje razlog za stečaj. Tošu sta Gros in Smuk očitala, da bi lahko poplačal že vse upnike, če ne bi 786 milijonov terjatev za samo 280 milijonov tolarjev prodal Gorenjski banki. Toš je odgovoril, da ga ustanovitelji tožijo samo zato, da bi zavlačevali sodne postopke zoper njih, terjatve pa je prodal šele na četrti javni dražbi po sklepu kranjskega sodišča.