Varni na internetu

Besedilo: Roland Brajič, vodja policijskega okoliša PP Kranjska Gora
petek, 29. junij 2007 / 06:00

Policija je izdala zanimivo in priročno knjižico z naslovom Varni na internetu. Knjižico najdete na internetni strani www.policija.si. Ker so razlage in napotki v njej zelo praktični in priročni, jih bomo nekaj predstavili v tem članku (nadaljevanje iz prejšnje številke).

Kdaj storimo kaznivo dejanje

Če pošiljate večje število elektronskih sporočil, ki lahko povzročijo oviranje oziroma motnje v delovanju informacijskega sistema, lahko s tem storite kaznivo dejanje. Nezaželena sporočila v Sloveniji urejata Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) v 109. členu in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v členu 45.a. Zakon o elektronskih komunikacijah določa, da se nezaželene oglasne pošte ne dovoljuje razpošiljati brez vnaprejšnje privolitve prejemnika, razen če v sporočilu oglašujemo sorodne izdelke ali storitve že obstoječi stranki. Vsako sporočilo mora biti opremljeno z informacijo o brezplačni in enostavni odjavi s poštnega seznama. Kdor neupravičeno vdre v informacijski sistem oziroma ovira komunikacijo uporabnika, ki se prijavi preko uporabniškega imena in gesla na poštni strežnik. Pisali smo o kaznivem dejanju neupravičen vstop v informacijski sistem, 225. člen KZ RS (zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do pet let)

Kazenski zakonik Republike Slovenije vsebuje nekaj členov, ki se posredno ali neposredno nanašajo na vdore v informacijski sistem ali na nepooblaščeno spreminjanje podatkov: Zloraba osebnih podatkov (154/2. člen), Vdor v informacijski sistem (242. člen) ter Izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje (309/3. člen). Svetujemo vam, da ne uporabljate in ne nameščate orodij oz. programov, namenjenih za vdor v tuj informacijski sistem. Izogibajte se programov za odstranjevanje zaščite (crack) ter ne izdelujte in ne razpošiljajte računalniških virusov. (Pri ne katerih kaznivih dejanjih je zagrožena kazen zapora do pet let).

Kazenski zakonik Republike Slovenije prepoveduje prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva (187. člen). Prav tako omogočanje dostopa do predmetov pornografske vsebine in prikazovanje pornografske predstave vsakomur, ki je mlajši od 14 let. Prepovedana je zloraba mladoletne osebe za izdelavo pornografskih predmetov in uporaba mladoletne osebe za pornografsko predstavo. Preko interneta je prepovedano razširjanje in ponujanje otroške pornografije ter posest takšnega gradiva z namenom razširjanja, prodaje in ponujanja. Pisali smo o kaznivem dejanju prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, 187. člen KZ RS (zagrožena je denarna kazen ali kazen zapora do osem let).

Če uporabljate računalniški program brez dovoljenja avtorja in se vam dokaže nezakonito reproduciranje ter distribuiranje, ste lahko obsojeni na visoko denarno ali zaporno kazen, poleg tega se vam ob hišni preiskavi zaseže računalniška oprema za reproduciranje. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika storimo že, če npr. računalniške programe in igre za majhen denar kupimo pri računalniškem piratu in si jih naložimo na trdi disk svojega računalnika, pri tem pa njihova skupna tržna oziroma uradna cena pomeni večjo premoženjsko korist. Brez dovoljenja avtorja pomeni, da je moral avtor dati izrecno dovoljenje za posamezna dejanja, kar je običajno navedeno v licenčni pogodbi. Kdaj je potrebno dovoljenje avtorja ali drugega imetnika avtorske pravice, določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Materialne avtorske pravice pa varuje Kazenski zakonik (KZ) v členu Neupravičena uporaba avtorskega dela (159. člen). Dovoljena je uporaba, reproduciranje in distribuiranje brezplačnih programov (Freeware) in brezplačna distribucija preizkusnih programov (Shareware). Tržna inšpekcija lahko v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah brez naloga sodišča preišče podjetja, ki so osumljena kršitev avtorskih pravic. Pisali smo o kaznivem dejanju neupravičena uporaba avtorskega dela in kršitev avtorski sorodnih pravic 159. in 160. čl. KZ RS (zagrožena kazen je denarna kazen ali kazen zapora do 8 let, za pravne osebe je denarna kazen od 625.000 evrov).

Kam se pritožimo

Odkrivanje takih kaznivih dejanj je zaradi svojih značilnosti precej težavno. Kazniva dejanja niso vedno vidna in ne puščajo sledov kot klasična kazniva dejanja, zato jih je težje odkriti. Zato je pomembno, da žrtev kaznivega dejanja zavaruje vse sledi (dnevniške zapise, sporne datoteke), ki bi lahko v nadaljevanju koristile pri identifikaciji storilca kaznivega dejanja in dokazovanju kaznivega dejanja. Mnogo uporabnikov interneta išče pomoč ob morebitnih motnjah (ob zaznavi vdora ali poskusa vdora) pri skupini za hitro računalniško pomoč s tega področja, imenovani CERT (Computer Emergency Response Team), oziroma njeni domači enoti SI-CERT (www.arnes.si/si-cert). Za nadziranje uresničevanja Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) skrbi Tržni inšpektorat (TIRS), ki deluje v sklopu Ministrstva za gospodarstvo. Prijave kršitve člena 45.a. Zakona o varstvu potrošnikov lahko pošljete na elektronski naslov inšpektorata tirs.info@gov.si, kršitve 109. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) pa naslovite na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (APEK). Poleg omenjenih inštitucij v Sloveniji deluje še organizacija BSA (Business Software Alliance), ki nastopa v imenu svetovne industrije komercialne programske opreme pred državnimi organi. Nelegalno uporabo ali prodajo programske opreme lahko prijavite na elektronski naslov info@bsa.si.

Ker večina nezaželene oglasne pošte prihaja izven Slovenije, lahko tržni inšpektorat proti temu stori zelo malo. Pritožbe glede nezaželene pošte lahko naslovite tudi na ponudnika internetnih storitev, kjer je pošta svojo pot začela. Pri tem moramo biti pozorni, saj večina nezaželenih sporočil ne izvira z elektronskega naslova, ki ga vidimo, temveč je pošiljatelj svoj elektronski naslov ponaredil. Za prijavo lahko uporabite posredniško storitev SpamCop (http://www.spamcop.net/), kjer vam bodo analizirali nezaželeno sporočilo in povedali, od kod je bilo sporočilo dejansko poslano. Obvestili vas bodo, na katere elektronske poštne naslove morate poslati pritožbo.

Policija običajno pridobi podatke o sumu storitve kaznivega dejanja od oškodovancev, ko jim ti naznanijo kaznivo dejanje, bodisi pisno, osebno ali po telefonu. Prijavo lahko podate na Policijski postaji Kranjska Gora ali v sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj. Pokličete lahko tudi na telefonski številki 113 ali 080 1200 (anonimna prijava). Prijavo kaznivega dejanja lahko podate tudi v elektronski obliki na spletni strani policije (http://www.policija.si/) oziroma na državnem portalu Republike Slovenije (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/).