Nemočen krik kampa Špik

"Kaga pa saseda praje"

Nedolgo nazaj sem se sprehodila mimo kampa Špik v Rutah, oz. v Gozd Martuljku in zaslišala nekje med vetrom in pokončnimi smrekami skrito upajoče ječanje, poslednji krik Kampa Špik. Še živi, vendar čuti, da bodo kmalu prišli »strici«. in da se bo zgodil »zločin«. Ubili bodo vse zgodbe, življenje v njem in utrip in namesto njega bo tam zraslo nekaj dvomljivega, nekaj, v kar domačini ne verjamemo.

Še kot deklica in kasneje kot dekle sva se s prijateljico zelo radi sprehodili skozi kamp in se družili s svojimi vrstniki ob, čeprav skromnem, odprtem bazenu. In mnogo je zgodb, ki so se zgodile na odbojkarskem igrišču, posutim z mivko, po kateri so poskakovali bosi pari navdušenih nog. In mnogo je trenutkov, ki so se rodili prav na tem posebnem kraju, objetim s prijetnim gozdičkom, njegove skrivnosti pa čuvajo pokončne, vitke smreke, ki se kot ponosne manekenke zibljejo v vprašujočem vetru.

Kot aktivna članica Turističnega društva v Gozd Martuljku seveda tudi nekaj vem o turizmu in se seveda ne strinjam z ukinitvijo kampa. Vsako leto se namreč udeležim svetovnega prvenstva v poslikavi telesa in nekaj dni preživim v avstrijskem kampu ob Millstatskem jezeru in se prepričam na lastne oči, da se kamp-turizem ne ukinja in da se od njega da prav dobro preživeti. Občudujem, kako ti ljudje znajo prijazno ponuditi vsak košček ob jezeru in kako se z nekaj iznajdljivosti in zagnanosti zapolni vsak košček kampa. In sprašujem se, zakaj ob avstrijskih jezerih ni videti bungalovov s štirimi zvezdicami?

Pa bi se lahko veliko naučili od naših sosedov, kako se dela v turizmu, kajti turizem ni način, kako se v najkrajšem času dokopati do največjega zaslužka, temveč je to proces in utrip različnih gostov in ne le tistih, ki si lahko privoščijo štiri ali pet zvezdic.

Kadar se ljudje odločajo uresničiti tako veliko vizijo, se je seveda (pre)potrebno posvetovati s krajani, kajti le ljudje, ki živijo v Rutah in svoj kraj nosijo v srcu, znajo prisluhniti, kaj kraj prenese in kaj bi ga ubilo ali pokopalo. Popolna ukinitev bi bila neke vrste »naklepni umor«, kajti to je še edini kraj v Rutah, ki še diha s turizmom in diši po prijetni prihodnosti za vse. Mene pa skrbi, da določenim ljudem diši nekaj drugega in ne morem verjeti, da krajani nimamo besede pri soustvarjanju nečesa novega oz. pri posodobitvi kampa, ki seveda kar kliče po tem. Pa tako majhna razlika v besedi in tako velika pri realizaciji (ukinitev – posodobitev).

Za konec citiram besede kampa Špik, ki mi jih je le-ta prišepnil:

»Tako bom pogrešal vonj po jutranji kavi v poletnih dneh in skuštrane glave, ki so zjutraj kukale iz raznobarvnih šotorov različnih oblik. Pogrešal bom vonj po sveže opranem perilu, ki se je sušilo pred prikolicami in šotori in ni me motilo, ko se je vse to pomešalo s svežino jutra.

Tako rad bi se odločil sam o svoji usodi, a kaj, ko je moje srce za večino nevidno in so moje solze videti le neizogiben dež ... ni prav, da se o meni odločajo tuji ljudje, ki ne verjamejo vame. Ne bom trdil, da mi obnova ne bi koristila, pa še manj denarja bi porabili za posodobitev, kot pa za gradnjo bungalovov s čudnimi strehami, ki po obliki sploh ne sodijo v naš kraj. In kdo si upa trditi, da se to čez nekaj let ne bo odprodalo posameznikom, katerih imena so morda znana že danes? In rekoč, da tako in tako zasedenost ni bila bog ve kaj. Le zakaj? Zato, ker si povprečna slovenska družina takih počitnic ne more privoščiti ... Pa tudi ostali turisti prihajajo v našo deželo prav zaradi te pristnosti, ki jo je Kranjska Gora že izgubila, Gozd Martuljek pa jo še ima. Zaenkrat. Koliko časa še? Mar se res ničesar ne naučimo na napakah?«

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 26. maj 2009 / 07:00

Gozdno presenečenje

Kropa - Na sredinem sprehodu po zelenem gozdu nad Kropo si je 76-letni upokojenec Jaka Šlibar kar dvakrat dobro pomel oči - prvič zato, ker je povsem nepričakova...

Objavljeno na isti dan


Humor / sobota, 15. oktober 2011 / 07:00

Ta je dobra

Ljubica Mož in žena sta na večerji v restavraciji. Naenkrat se njuni mizi približa prekrasna mlada lepotica, da možu strasten francoski poljub, mu pove, da se vidita k...

Nasveti / sobota, 15. oktober 2011 / 07:00

Plavajoči kavalir

V Porečah ob Vrbskem jezeru ni niti sapice. Prijateljica, ki je tu na dopustu, me popelje v mračno vežo, kjer me nenadoma obdajo odprti gobci. Bleščavica drobnih, gostih zob. Na levi i...

Zanimivosti / sobota, 15. oktober 2011 / 07:00

Opozarjali na pomen duševnega zdravja

Radovljica - Deseti oktober, svetovni dan duševnega zdravja, so zaznamovali tudi v treh gorenjskih enotah Šenta. »V lokalnem okolju smo podeljevali zelene pentljice, ki simbolizi...

Prosti čas / sobota, 15. oktober 2011 / 07:00

Slovenski oktet je praznoval

Za 60-letnico delovanja je oktet v torek pripravil "rojstnodnevni koncert" za vse, ki so kakorkoli povezani z zborom in pomagajo pri njegovem delovanju.

Kronika / sobota, 15. oktober 2011 / 07:00

Kratke novice

Stisnilo mu je prsta Jesenice - V jeseniškem podjetju se je ta teden hudo ranil delavec, ki mu je stroj stisnil dva prsta. Odpeljali so ga v tamkajšnj...