Začetek gobarske sezone

Besedilo: Božo Malovrh
Kategorija: Nasveti / sreda, 27. junij 2007 / 06:00

1. Poletni goban (Boletus aestivalis)

Prve primerke tega gobana lahko najdemo že konec maja, ob topli jeseni pa raste vse do konca septembra. Rad ima listnat gozd (hrast, kostanj, bukev). Klobuk zraste do premera 15-20 centimetrov. Kožica na klobuku je rjave barve, trosovnica na spodnji strani je najprej bela, kasneje pa spreminja barvo od rumenkaste do olivno zelene. Bet je običajno rjavkast z dobro vidno belkasto mrežico. Meso je belo. Je odlična užitna goba, primerna za kuhane in pečene jedi ter za sušenje in vlaganje v kis.

2. Žolčasti grenivec (Tylopilus felleus)

Marsikateremu neprevidnemu gobarju se je že primerilo, da je med druge užitne gobe pomešal žolčastega grenivca (Tylopilus felleus) in si tako pokvaril jed. Na zunaj je kar precej podoben poletnemu gobanu (Boletus aestivalis) vendar nekoliko manjši, saj premer klobuka ne preseže 15 centimetrov. Tudi raste v istem času (od maja do oktobra.). Podrobnejši ogled pa pokaže, da v začetku belkasta trosovnica počasi dobiva rožnat odtenek. Meso je na prerezu najprej belo, sčasoma pa prav tako postane rožnato. Najpomembnejši razpoznavni znak za to gobo pa je grenak okus, ki se tudi s toplotno obdelavo ne zgubi. Goba ni užitna, zato jo pustimo na rastišču in je ne uničujmo.

3. Medlorumena mušnica (Amanita gemmata)

Gobarji vedo, da ima ta mušnica eno najdaljših obdobij rasti, saj se pojavlja vse od maja do oktobra. Zanimiva je zaradi rumenkasto okraste barve klobuka (3-10 centimetrov) in belih krpic, ki prekrivajo površino klobuka. To so ostanki zunanje ovojnice, ki je prekrivala mlado gobo, ko je bila ta še v zemlji. Ima pa še dve značilnosti, po katerih so znane mušnice. Spodnji del beta je ovit v raztrgane ostanke zunanje ovojnice, v zgornji polovici beta pa so krpasti ostanki zastiralca (notranje ovojnice), ki je med dozorevanjem ščitilo lističe trosovnice. Ta mušnica je nekaj časa veljala za užitno, kasneje pa za pogojno užitno, kar pomeni, da jo je bilo treba pred uporabo dobro prekuhati in vodo odliti. Danes jo uvrščamo med strupene gobe, saj kljub predhodni toplotni obdelavi lahko povzroči precejšnje težave pri ljudeh z boleznimi prebavil.

4. Čreslov cvet (Fuligo septica)

Svet gliv (gob) delimo v dve veliki skupini. V prvo skupino uvrščamo glive sluzavke (Myxomycota), v drugo skupino pa prave glive (Eumycota). Čreslov cvet (Fuligo septica) je gliva iz skupine sluzavk. Pojavlja se na odmrlih vejah, na štorih in mahu v obliki citronasto rumene mrene. Mikologi jo obravnavajo kot nekakšno vmesno stopnjo med rastlinami in živalmi. Zanimivo je, da na rastišču ne miruje, temveč se premika po podlagi. Za seboj pušča belkasto koprenasto sled. Gliva ni užitna.