Gorjanskih sto

Besedilo: Anka Bulovec
Kategorija: Prosti čas / torek, 26. junij 2007 / 06:00

Da, res je. Sto let. Pravzaprav je Anton Kocjančič, ki je bil ustanovni član Godbe Gorje, v povesti z naslovom Godci, po pripovedovanju starejših zapisal, da je gorjanska godba igrala že 14. decembra leta 1870 na slovesnem odprtju železnice Ljubljana-Trbiž.

Žal ni natančnih podatkov, kdaj naj bi godba resnično nastala, zato je do danes za ustanovno leto obveljala letnica 1907, ko so se takratni fantje pridružili priljubljenemu Gasilskemu društvu Gorje. In tako Godba Gorje, iz začetne zagnanosti nekaj vaških navdušencev, danes šteje 42 izšolanih glasbenic in glasbenikov, brez katerih si športnih, turističnih in protokolarnih prireditev v Gorjah in na Bledu ne morejo več predstavljati. V stoletni zgodovini obstoja je godba postala dobro poznana tudi v tujini, prejela številna priznanja in odlikovanja ter igrala celo na samem vrhu Triglava.

Za svoje zveste oboževalce so ob stoti obletnici izdali tudi knjigo in zgoščenko z naslovom Gorjanskih sto ter v Festivalni dvorani na Bledu, pod dirigentskim vodstvom Klemena Repeta, priredili slavnostni koncert.

Začelo se je s tihim zvonjenjem kravjih zvoncev, ki so postajali vedno glasnejši in nato je počasi iz ozadja prodirala močnejša melodija pihal ter prevzemala glavno vlogo. Poleg narodnozabavne glasbe so se na koncertu predstavili tudi z interpretacijo štirih izraelskih narodnih plesov in Suito za klarinet Bojana Adamiča. Za piko na i pa sta poskrbela še posebna gosta sobotnega večera. Vedno nasmejana Nuša Derenda je s pesmijo Energy ob spremljavi gorjanske godbe občinstvo iz sedečega položaja dvignila na noge in prav tako legendarni Oto Pestner, ki je z venčkom pesmi Toma Jonesa zadovoljil še tako zahtevno uho. Za posladek sta v duetu zapela še Kranjsko dekle in popevko z naslovom Mini in maksi.

Godba Gorje je na koncertu v zahvalo podarila tudi tri zlate kravje zvonce, enega blejskemu županu Janezu Fajfarju, drugega direktorici JZ turizma Bled Evi Štravs Podlogar in tretjega dolgoletnemu prijatelju Tonetu Bogataju, ki jim je zelo pomagal a gostovanjih po Franciji.