Kako je z ogrevanjem

Ogrevanje pred vadbo oziroma pred nastopom naj bi bilo eno izmed treh »poglavij« celotnega treninga. Po ogrevanju naj bi sledil glavni del treninga in po treningu še t. i. ohlajanje organizma, pri tekačih to izrazimo z iztekanjem in ponavadi (če se nam da) zaključimo trening z nekajminutno gimnastiko. Koliko časa se ogrevati ter s kakšnimi metodami, pa so vprašanja, s katerimi se srečujejo tekači, ponavadi začetniki, ki šele dobro vstopajo v svet rekreativnega teka. Ponavadi je koristno za nasvet o teh zadevah vprašati boljše tekače, ki imajo v nogah oziroma organizmu že izdatno kilometražo, vitrine pa tudi že prepolne pokalov, ki služijo lahko tudi kot primeren predmet za nabiranje prahu. Veliko več pomeni namreč tisto notranje zadovoljstvo kot del pobarvane kovine, včasih že kar kičaste, ki ne more pokazati volje in vztrajnosti športnika.

Vsakdo bo ogrevanje predstavil iz svojega zornega kota in točno določene metode z natančno določenim trajanjem in intenzivnostjo ogrevanja preprosto ni. V nedeljo so na svoj račun zopet prišli vztrajni maratonci na klasičnem maratonu od Železne Kaple do Preddvora. Vreme je bilo spet precej vroče, sploh za maratonski tek, kjer je idealna temperatura za optimalen nastop nekako deset do petnajst stopinj. Menim, da v vročem vremenu ni priporočljivo dolgotrajno ogrevanje, saj se že do starta pošteno preznojimo in že takoj začnemo izgubljati dragocene soli. Lahkoten tek, po možnosti v senci z nekaj stopnjevanji in kakšnimi poskoki bo že kar dovolj. Predvsem atletski poskoki pred nastopom dobivajo vse večjo veljavo in vrednost med tekači.

Dolgotrajna ogrevanja imajo ponavadi tekači na srednjih progah in tja do pet tisoč metrov. Ti tekači bodo med tekmo tekli izredno hitro in se spoprijemali s stiskami, ki jih bodo bolje prenašali, če bo pred tem organizem na vse skupaj dobro pripravljen. Že pred leti sem na elitnem atletskem mitingu v Zürichu opazoval ogrevanje tekačev, ki so se pripravljali za nastop v teku na osemsto metrov. Najprej so približno 15 minut tekli v zelo počasnem tempu, ki po mojem mnenju ni presegal pet minut na kilometer. Nato pa se je začel ceremonial atletskih poskokov, stopnjevanj, statične in dinamične gimnastike, nato zopet počasen tek, še nekaj stopnjevanj in skoraj popolno mirovanje z lahkotno hojo tik pred startom. Naj pa takoj povem, da je bilo to ogrevanje atletov, ki so krojili in še krojijo svetovni vrh.

Za navadnega rekreativca bi tako ogrevanje pomenilo že dober, za marsikoga pa celo naporen trening. Treba pa si je zapomniti, da določeno vrednost ogrevanje zagotovo ima. Zapomniti si je treba naslednje: vsak tekaški trening začnemo v počasnem tempu, raztezanje mišic bo koristilo pred zahtevnim treningom hitrosti, atletski poskoki so koristno sredstvo ogrevanja, ogrevanje časovno prilagajmo disciplini.

Prihajajo vroči dnevi

Ni razloga, da bi zaradi vročine opustili športno aktivnost. Malce bomo količinsko prilagajali obseg in intenzivnost vadbe, dodatno pa skrbeli za zadosten vnos vode in hranilnih snovi v organizem. Mnogi tečejo tudi sredi dneva, ko je najbolj vroče in sicer zato, da s tem simulirajo razmere, s kakršnimi se bodo morali spopasti med tekmovanjem, ki ga imajo v planu. To niti ni napačen ukrep. Zavedati pa se moramo, da v vročem vremenu izgubljamo veliko vode in ob izgubi vode se zmogljivosti organizma precej zmanjšajo, zato izberite traso, kjer boste ob poti imeli na voljo dovolj vode, drugače pa naj vas spremlja kolesarski bidon.