Nominator 255

Zadnje dni, ko nas ob vsem cirkusu sprošča še precej poletna toplina in se ne pogovarjamo, kako je našo ubogo pubertetno državo videti od zunaj, na tujem, gre na srečo življenje naprej, svojo pot. Država tudi. Čeprav še vedno brez logotipa. Se še spominjate lanskih žolčnih debat o znaku in sloganu, ki naj bi predstavljal Slovenijo? Hm. Da imamo doma veliko oblikovalskega znanja, ni nobenega dvoma. In če tovrstno znanje in idejna grafična rešitev dobi potrditev v praksi ter jo opazi strokovna tujina, gre priznanje opaziti. Žirija najodmevnejše svetovne revije Print magazin, namenjene grafičnemu in industrijskemu oblikovanju, je letošnjo nagrado za najboljše evropske oblikovalske dosežke namenila ljubljanskemu »laboratoriju« za vizualne izbranosti Luks Studio, Borisa in Lene Balant. Ja, prav tistemu studiu, ki je oblikoval »nesrečno« sprejeto podobo, oziroma nov državni logotip. Tokratni svetovno opažen oblikovalski dosežek Luksove petčlanske ekipe, predstavlja celostno grafično podobo mladega podjetja Fonda.si, ki temelji na družinski tradiciji, skozi katero tržijo sveži piranski brancin iz svoje ribogojnice. »Tudi ta dogodek postavlja Slovenijo na eno izmed najvidnejših mest v industrijskem in grafičnem oblikovanju,« je menil Japec Jakopin, ki s svojo jadrnico Shipman, podpisano z »made in Slovenia« že dosega poslovne svetovne vrhove. V prostorih stare Tobačne, v okolju, kjer sevajo Applovi Macki in ustvarjanje spremlja izbrana glasba, je bilo z »Luksi« kramljanje ob češnjah povsem sproščeno. Haha. Le da je oblikovalca Primoža Pislaka neznosno bolelo uho. Boštjana Lisca, ki je bil del ustvarjalne ekipe, ki je zasnovala podobo Fonda.si, pa je zamenjal grafični oblikovalec Simon Pavlič iz Škofje Loke, kjer mu prijatelji pravijo Pawle. Z vedno nasmejano Mojco Tuljak, »dekle«, ki ve za čisto vse v ekipi Borisa Balanta, ki je z Leno Pislak, ustanovil studio leta 1989, je slika izpadla domala popolno. Za njihove reference pa skorajda ni dovolj prostora. Meni ljube Piranske soline in Solnce so že ena izmed njih. Čestitke!

Gredo pa tudi županstvu Kranja, če ne kar celemu občinskemu »parlamentu«. Lahko bi celo rekel, končno, pokojni Ivan Kramberger pa bi verjetno kričal »zalaufalo je.« Še pred sončevim obratom – solsticijem in začetkom koledarskega poletja, so premislili in se »zganili« ter podpisali dodatni aneks k pogodbi s podjetjem IC Dom, ki komaj čaka, da začne z obnovo Globusa, kjer bo, čas bi že bil, imela prostor naša osrednja knjižnica. Na veselje nas, davkoplačevalcev, mestnega vodstva ter izvajalcev, so knjižnici dodali nekaj nove uporabne površine. O plačilnem sledenju in vsotah nasploh ter kako naj bo in bo, je oni dan župan Damijan Perne, v spremstvu prvoimenovanega podžupana Igorja Velova, podpisal aneks z direktorjem IC Doma Ivanom Marjekom. Da bo imel izvajalec, prvi med enakimi, kaj od tega, ve tudi Zmago Geršak, šef Gradbinca, ki je druščini spretno odprl penečega se vina. In drugo leto naj bi se zares že kaj videlo, obljubljajo.

Svetovljan, neskončno komunikativen Rok Klančnik, doma iz Martuljka, lani je imel prav tako svoje mnenje o »I feel Slovenia«, eden od Slovencev, ki zagotovo ve največ o turizmu, pa je letos Madrid zamenjal za Bruselj. In oni dan je »posedal« v Portorožu pred hotelom Palas, kjer imajo najboljšo babičino torto na Slovenskem. Se skoraj časovno usklajena – ja kaj pa ti tukaj – pozdraviva. Smeh. Rok je »model« na veliko potenco. V mladosti smučar in zabavljač cele Kranjske Gore, med študijem turistični vodič, ki je s turisti klepetal v sedmih jezikih in nekaj njihovih narečjih. Po študiju in enoletnem delu na Delu, in še nekajletnem na STO-ju, je odšel v Madrid, kjer je bil član vodstva WTO – svetovne turistične organizacije in direktor komuniciranja. Tudi kriznega, saj je doživel teroristične napade in cunami. Od letošnjega februarja pa vodi Slovenski turistični urad za dežele Beneluksa v Bruslju. »Za službo mi ni žal, Madrid pa zelo pogrešam,…« pove ob vprašanjih, kaj je novega pri nas na Gorenjskem. Vsega mu nisem zaupal. Pravi, da je morda že čas, da napiše knjigo o komuniciranju v turizmu. Deseta turistična borza, ki se je zgodila v Portorožu, kjer se je 196 tujim organizatorjem potovanj predstavilo 130 naših ponudnikov, kamor je Rok Klančnik povabil goste iz Nizozemske, Luksemburga in Belgije, je uspela. Tisti, ki vedo, pravijo, da se bo tudi letos dalo v turizmu dobro zaslužiti. Tisti, ki pa boste v ponedeljek na dan državnosti v Bruslju, pa pojdite v Slovensko hišo poslušat koncert in gledat simpatično violinistko Anjo Bukovec.

Skoraj na zadnji dan horoskopa dvojčkov, pa je v zavetju odličnega gostišča, svojega vedno najdražjega in izbrane družbe praznovala odlična damska leta Sabina Nemec, dekliško Kolbl. Kamničanka Sabina je že davno tega zapeljala simpatičnega Kranjčana Ivana Nemca, ki ga lovski sodrugi kličejo Vane, in ga speljala na rob gorenjskih meja, kjer sta na Dobenem uredila svoje družinsko domovanje. Oba se poslovno odlično spoznata na osnovne matematične funkcije, še sploh na seštevanje in prištevanje odstotkov. Sabina, ki je včasih v NLB-ju skrbela za »saldo plus« zdaj za še večji plus skrbi v družinskem podjetju. Skrben mož Vane, v prostem času lovec in predsednik smučarskega kluba Kristjana, kjer smuča njun prvorojenec Žan, pa se uspešno podaja tudi v investicijski gradbeni inženiring. Iz zelo podobnih investicijsko denarnih okolij sta Sabini Nemec prišla voščit tudi podjetnika Aleksander Dimc, mož finančnice Mirjane D. Perko in Aco Januš, ki mu sloves dela žena Brigita, ena najboljših frizerk v Domžalah. Vsi zelo poletno sproščeni. In še vsem rakom takisto eno kopico čestitk.