Računalnik in jaz: Tudi računalniku je vroče

Vroče je, soparno, vedno bolj in bolj pritiska poletje. Sicer je že nekaj časa tu, a se je sramežljivo skrivalo nekje za oblaki. Sedaj pa je udarilo v vsej svoji veličini. Sedim v pisarni in sopiham, saj bolj kot delam, bolj teče od mene. Brišem si čelo, pijem mrzlo vodo in odpiram okno, ki pa vse le še poslabša. Nujno bi v pisarni potreboval klimatsko napravo, saj je sicer nemogoče delati. Pogledam na moj računalnik in verjetno tudi njemu ni nič kaj prijetno. Pa še priganjam ga k delu.

Računalnik v svojem drobovju skriva celo vrsto komponent, čipov, kablov. Vsi sestavi deli računalnika za svoje delo potrebujejo elektriko. Veliko delov je, pa čeprav morda ni videti tako, mehanskih. Trdi disk na primer je majhna plošča, ki se vrti z visoko hitrostjo, magnetna igla pa z nje bere in zapisuje podatke. Čista mehanika. Kjer je vrtenje, je tudi trenje, zato se trdi disk segreva. Segreva se tudi procesor. Sestavlja ga na milijone majhnih stikal, ki se nenehno preklapljajo v želeni položaj. Kot bi imeli polno sobo stikal za luči, ki bi jih stalno prižigali in ugašali. Že zaradi mehanskega trenja pri prižiganju in ugašanju bi se stikalo segrelo, ker pa preko njega potuje tudi električna energija, tudi ta ustvarja delček toplote. Zato je potrebno tudi računalnik hladiti.

Za hlajenje računalnika skrbi velik ventilator. Ta odvaja toploto, ki se nabere v računalniku. Spoznate ga po režah na zadnji strani računalnika, odkoder piha topel zrak. Podobo kot bi hladili svojo pisarno z ventilatorjem, ki bi prijetno pihljal. Ventilator v računalniku skrbi za to, da se topel zrak zamenja z hladnim in tako računalnik deluje v temperaturnem območju, ko je še sposoben normalnega delovanja.

Procesor pa potrebuje prav poseben tretma hlajenja. Končno gre za najbolj vitalen del računalnika. Ko so bili procesorji še manj zmogljivi, se je njihovo hlajenje izvajalo s pomočjo kovinskih hladilnih reber, ki so nase prevzele odvečno toploto in jo odvedle v okolico. S časom, ko so procesorji postajali bolj zmogljivi, pri tem pa je njihova velikost ostala enaka, je bilo potrebno hlajenje organizirati s pomočjo majhnega ventilatorja na procesorju. Ta toploto odpihne stran od procesorja. V današnjem času pa so najbolj zmogljivi procesorji podvrženi vodnemu hlajenju, ki hladi zrak s pomočjo tekočine. Tak način prisilnega hlajenja je najbolj učinkovit. Deluje pa podobno, kot se hladi tudi jedrski reaktor v jedrski elektrarni v Krškem. Tovrsten način hlajenja srečamo običajno pri strežnikih, ki imajo najbolj zmogljive karakteristike.

Poleg odvajanju toplote pa je potrebno pri računalniku poskrbeti tudi za ustrezno vlažnost zraka. Ta ne sme biti prevlažen. V primeru, da je računalnik postavljen v prevročem prostoru, ki je za povrh še vlažen, se ves prah, ki ga računalnik s statično elektriko potegne nase in vase, pretvori v kosme lepljive nesnage. Ta sčasoma začne onemogočati normalno delovanje računalnika.

Pomembno je, da računalnik v prostoru postavimo na primerno mesto. Ne sme mu biti prevroče niti ne prehladno, vlage naj ne bo preveč. Prav tako naj bo računalnik postavljen na ravni podlagi. Ne smemo ga zadelati z vsemi možnimi papirji, knjigami, omarami in ostalo navlako. Računalnik mora dihati. Le tako bo lahko pravilno in dolgo deloval. Ne smete pozabiti tudi na čiščenje računalnika. Vsake toliko ga le pobrišite z vlažno krpo.

Spomnim se dogodka izpred let, ko nam je v službi odpovedal poslušnost strežnik. Prišel je serviser in ga odprl. Računalnik je bil polen prahu, lepljive nesnage in koščkov umazanije. In veste, kaj je najprej naredil serviser? Vzel je sesalec in računalnik preprosto posesal, nato pa ga je še znotraj in zunaj prebrisal s krpo. Res generalno čiščenje. Sledilo je še priklapljanje in odklapljanje komponent računalnika in ta je spet začel normalno delovati. Kljub vsej tehniki in napredku je skrb za osnovno higieno računalnika še vedno na prvem mestu.