Ajdna, poznoantična naselbina

Poznoantična naselbina

Smolnik (1075 m) in Ajdna (1046 m) - Balkonček na južnem pobočju Stola je v preteklosti dajal varno zavetje pred zavojevalci. Poznoantično gorsko bivališče in nekropola. Naravni in kulturni spomenik je priljubljena izletniška točka.

Ajdna, ta skalnata špička na južnem pobočju mogočnega Stola (2236 m) in Belščice, je verjetno eno najbolj znanih arheoloških najdišč na Gorenjskem. Poznoantična gorska naselbina z nekropolo, ki datira v čas razpada Rimskega imperija v 5. stoletju n. š. in obenem čas preseljevanja ljudstev, je globoko zasidrana v gorenjskem človeku. Kot enkratna ostalina preteklosti ima velik kulturni pomen, zaradi izjemne flore, ki jo obdaja, pa tudi naravnega. Na Ajdni raste namreč črni bor (Pinus nigra).

O Ajdni je prvi pisal J. V. Valvasor leta 1689, naslednji je bil arheolog Karl Dežman (1879). Leta 1908 si je Ajdno ogledoval Valter Šmid, na pobudo Tehniškega muzeja Železarne Jesenice so ponovna izkopavanja potekala med leti 1959 in 1960. Leta 1976 je raziskovanje začel kustos Gorenjskega muzeja Andrej Valič. Delo je nadaljeval Milan Sagadin z Zavoda za kulturno dediščino, OE Kranj. Danes so na vrhu restavrirani ostanki naselbine, ki jo še vedno urejajo, pripravlja pa se tudi celovita muzeološka predstavitev.

Kakšna je bila nekdaj Ajdna? Strokovnjaki menijo, da je bilo tod lociranih 20 hiš, v katerih je živelo med 100 in 150 prebivalcev. Prebivalci so bili romanizirani staroselci iz doline, kjer so še naprej obdelovali polje, preživljali pa so se tudi s pašništvom drobnice, govedi in železarjenjem. Najdbe izpričujejo življenje v času 5. in 6. stoletja. Kot so pokazale raziskave, je imela naselbina tri glavne stavbe, okrog katerih so bile manjše bivalne in shrambene koče. Ugledno mesto je zavzemala cerkev, ki je bila oblikovno prirejena skromnim prostorskim razmeram. V ladji cerkve je bilo odkritih tudi pet grobov; v središčnem grobu je bila pokopana mlajša žena z bronasto zapestnico, srebrnima uhanoma, prstanom z vgraviranim križem in delom verižice. Naselbina je bila nasilno porušena konec 6. stoletja, vendar najnovejše najdbe slovanskega nakita, konjeniške opreme, frankovskega orožja izpričujejo, da je naselbina dajala za krajši čas zatočišče peščici karniolskih zaveznikov v uporu Ljudevita Posavskega okoli leta 820. Najdbe so na ogled v Gorenjskem muzeju.

Na Ajdno lahko pridemo na več načinov. Peš je najbližje po strmi gozdni poti iz Potokov. Pot je neoznačena, vzpon je dolg eno uro in precej strm. Naslednji vzpon je iz doline Završnice, kjer sledimo označeni poti na Valvasorjev dom. Delček poti hodimo tudi po gozdni cesti. Shojena stezica nas lahko premami, da skrenemo s poti levo in skočimo na prvi razglednik Smolnik, s katerega se lepo vidi streha Valvasorjevega doma. Vrnemo se na gozdno cesto, nato pa s severne strani Ajdne sledimo markacijam in se povzpnemo na njen vrh. S te strani sta možnosti za vzpon dve: lahko pristopimo z zahoda (pot je nezahtevna), lahko pa s severne strani, preko kratke stene, kjer nas spremlja nekaj klinov. Kljub kratki skalni pregradi ta pot ni za vrtoglave. Vrh Ajdne nam ponuja čudovit razgled, saj nam na ogled postavi Gornjesavsko dolino, »Kašarijo«, Radovljiško ravnico in Blejski kot.

Ajdna oz. njena okolica je primerna tudi za razgledno in zanimivo kolesarsko turo. Samo nekaj kondicije in vztrajnosti je potrebne. Iz Žirovnice se odpeljemo skozi vas Moste v dolino Završnice. Peljemo se mimo Lovskega doma, na ravnini pa se pot odcepi proti Valvasorju. Po približno treh kilometrih na razpotju zavijemo levo, čez približno kilometer pa nas smerna tabla Ajdna usmeri še enkrat levo. Čez slaba dva kilometra prikolesarimo do steze, ki vodi na Ajdno. Po stezi se spustimo do skale, preko katere vodi kratka zavarovana pot. Kolo zaklenemo in se odpravimo na vrh. Po ogledu pozno antične naselbine in uživanju v čudovitem razgledu se vrnemo do kolesa in pot nadaljujemo proti Potoški planini. Pri vračanju s planine se pot kmalu odcepi levo in nas vodi čez Ravni do Valvasorjevega doma. Od tod pot vodi samo še navzdol v Završnico in naprej do Žirovnice. Klobasa današnjega dne je bila uspešno "zašpilena".

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 30. junij 2014 / 11:19

Marjan Žalar naš najboljši

Kranj – Sredi tega meseca je na Poljskem potekalo 15. evropsko prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne. Na njem je uspešno nastopila naša reprezentanca, saj se je dvanajst tekmovalcev...

Objavljeno na isti dan


Humor / četrtek, 21. junij 2007 / 07:00

Četverec brez

Strah O plazenju: »Kaj. Sem pač eden tistih strahov, ki se plazijo po Sloveniji. Drugi frčijo po zraku, mi pa se plazimo po tleh, v kana...

Žiri / četrtek, 21. junij 2007 / 07:00

V nedeljo slavnostna seja

Žiri - Občina Žiri svoj občinski praznik praznuje 25. junija, zato bodo v nedeljo, na predvečer praznika pripravili tudi slavnostno sejo občinskega sveta. V slavnostnem nagov...

Naklo / četrtek, 21. junij 2007 / 07:00

Nastaja biotehniški center

Strahinj - Vlada Republike Slovenije je v torek sprejela akt o ustanovitvi Biotehniškega centra Naklo. Kot je povedal ravnatelj Srednje biotehniške šole Kranj Marja...

Zanimivosti / četrtek, 21. junij 2007 / 07:00

V Cerkljah devetnajst odličnjakov

Cerklje - Župan občine Cerklje Franc Čebulj je ob zaključku šolskega leta že po tradiciji obdaroval vse osemletne odličnjake z Osnovne šole Davorina Jenka v Cer...

Zanimivosti / četrtek, 21. junij 2007 / 07:00

Preddvorski odličnjaki

Srednja Bela - Župan občine Preddvor Miran Zadnikar je prejšnji teden na Beli sprejel učence osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora, ki so bili odlični vsa leta šolanja...