Norveški mentorji so pohvalili njihovo vnemo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / / 06:00

Pet gorenjskih mest, med njimi tudi Škofja Loka, sodeluje v projektu Sejem bil je živ, ki ga sofinancira norveški finančni mehanizem. V začetku junija je skupina petih norveških mentorjev prišla pogledat, kako poteka projekt.

Škofja Loka - Teden dni so Tove Krattebol, Magne Kvam, Frode Bakken, Tone Gerd Bratland in Elin Gjevre preživeli v Sloveniji in se srečali s predstavniki vseh petih v projekt vključenih občin. V Škofji Loki pa so skupaj s projektno skupino in predstavniki več društev in drugih institucij iz Škofje Loke sodelovali v delavnicah. Norvežani so se ob tem seznanili s potekom projekta in skupaj s sodelujočimi iskali usmeritve za nadaljevanje.

»Delavnica je bila zelo dobro obiskana in je bila tudi deležna pohvale norveških mentorjev. Seznanili so nas z nekaterimi svojimi primeri, nato pa nam postavili nekaj vprašanj, na katera smo, razdeljeni v skupine, sami poiskati odgovore. Skupine smo sestavljali ne le člani projektne skupine, pač pa tudi predstavniki turističnega in kulturnega življenja, šol, podjetnikov in drugih iz Škofje Loke in na takšen način tudi prišli do raznolikih odgovorov,« je o delavnicah povedala vodja projektne skupine Mateja Hafner Dolenc.

»Na primeru norveškega mesta Rena, kjer je bilo potrebno zaradi propada edine tovarne postaviti nove razvojne cilje in poiskati nove priložnosti za mesto in prebivalce, so norveški mentorji spodbujali udeležence, da iščemo vzporednice s Škofjo Loko in opredelimo priložnosti. Ob priložnostih, ki jih vidimo za oživitev mesta, smo med najpomembnejšimi značilnostmi opredelili sodelovanje meščanov, vključevanje prebivalcev, uprave, društev in drugih pri razvoju mesta, poudarili projektno delo, delavnice kot način iskanja rešitev, pomen kulturne dediščine kot potenciala, ključno vlogo pa dodelili tudi dogodkom.«

Tudi norveški mentorji so med ključnimi priložnostmi povzeli pomen komunikacije med občino, združenji, društvi in šolami, izobraževanje ljudi o Škofji Loki kot o pomembnem mestu in izdelavo koledarja prireditev in njihovo promocijo. V nadaljevanju projekta pa je po njihovem mnenju treba več pozornosti nameniti koordinaciji in organizaciji skupnih projektov, dogodkov in delavnic, skupnemu razumevanju »boljšega družbenega življenja« in motivaciji ljudi za vključevanje v projekt oživljanja mestnega jedra, začenši z osnovnošolci. Norvežani predlagajo, naj svoje cilje dosegamo postopoma, korak za korakom, pohvalili pa so projektno skupino za organizacijsko shemo, ki jo izdelala za uspešno izvajanje programa, zavedajoč se dejstva, da sta pomembna dobra povezanost in komunikacija med vsemi strukturami v lokalni skupnosti. Med konkretnimi cilji pa Mateja Hafner Dolenc omenja koledar več kot 150 prireditev, s katerimi bodo oživeli mesto.